Liskur se je utopil v blatu

Ko so leta 2019 na novogoriški mestni občini in republiškem stanovanjskem skladu potrdili, da je sklad od slabe banke kupil več kot 31.000 kvadratnih metrov zemljišč na območju Liskurja in da bo tam gradil 80 najemnih stanovanj, so domačini, ki tam živijo, samo zastrigli z ušesi. Tam je teren problematičen zaradi poplavne varnosti, vse je na pol močvirnato, nima smisla graditi, so se pridušali. Saj ne, da občina ni vedela za to, je pa opozorila zavrnila z elegantnim: ni problema. Z regulacijo potoka Liskur in suhim zadrževalnikom bomo vse “zrihtali.” Tudi republiškega sklada očitno ni skrbel neustrezen teren: bomo pa bloke postavili na 12 do 18 metrov visoke pilote, so odgovorili. Kako bi že rekel sir Oliver iz Alana Forda: “Cena? Malenkost.”

In kje smo danes, štiri leta kasneje? Poplavna študija je pokazala, da gradnja tam ni mogoča. No, dandanašnji je čisto vse mogoče, dejstvo pa je, da gradnja tam vsekakor ni smiselna. Študija je s tem potrdila to, kar so po kmečki pameti in predvsem izkušnjah trdili tamkajšnji prebivalci.

Dokler na Trgu Edvarda Kardelja 1 ne bodo sistematično kupovali zemljišč za stanovanjsko gradnjo in gospodarstvo, bo vsako govorjenje o razvoju mlatenje prazne slame.

Če bi šlo samo za to, kdo je imel prav, bi se potrepljali po ramenih, se malo posuli s pepelom in šli dalje. Problem pa je, ker mora sklad bloke z 80 neprofitnimi stanovanji, za katere je pridobil financiranje Razvojne banke Sveta Evrope, zgraditi v letih 2024 in 2025. Kaj za Novo Gorico, kjer je pomanjkanje stanovanj kritično, pomeni to, da so šla štiri dragocena leta v nič in je projekt zdaj skoraj na začetku, časa pa vse manj, je jasno.

Priročno bi sicer bilo vreči prvi kamen v prejšnje vodstvo občine, na čelu z županom Klemnom Miklavičem, ki je vztrajalo pri lokaciji, o kateri je bilo (pre)več pomislekov in nedorečenosti. Rinjenje z glavo skozi zid, tudi zaradi nenehno poudarjenih obljub o novih stanovanjih in radikalnem izboljšanju na tem področju, je res bilo ob vseh opozorilnih znakih dokaj kratkovidno, in tudi sklad bi verjetno moral prej zategniti zavoro.

A bodimo prizanesljivi in tudi pravični: občinska oblast in republiški stanovanjski sklad sta bila do določene mere tudi žrtvi razmer. Prostovoljni žrtvi, sicer, pa vendar. Osnovni izvor težave mestne občine, ki jo že dolgo tepe tudi na drugih področjih, je namreč znan: z redko izjemo vsaj desetletje ali več ni sistematično kupovala zemljišč ne za stanovanjsko gradnjo ne za gospodarstvo. In ko se pojavi priložnost, si pomaga s tem, kar pač ima trenutno v rokah. Zatorej: dokler na Trgu Edvarda Kardelja 1, kdorkoli že tam sedi, ne bodo odpravili izvora težav, bo vsako govorjenje o razvoju mlatenje prazne slame.


Preberite še


Najbolj brano