Lepa Vida, kdo bo tebe gledal?

Poldrugi teden nazaj so nekateri s Kolodvorske odpirali šampanjce, drugi so začeli s pospravljanjem svojih pisarn, na Beethovnovi pa so zadonele fanfare. Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje dela novele o RTVS. Nedavno je upokojena novinarka in urednica na Radiu Koper za naš časopis dejala, da je ob tej odločitvi posijala luč na koncu tunela, dodala pa, da ne ve, kako dolg je ta tunel. Kot kaže, je ta tunel dolg kot Karavanke, zgrajen pa kot šentviški predor - tako šlampasto, da odpada omet.

Polariziranost, ki se širi hitreje kot covid-19, se je prikradla tudi na ustavno sodišče. Sodniki so se, kot kaže, “prešteli”, razdelili na “naše” in “vaše” ter sklenili, da vsebinskega konsenza v tem sklicu ne bo. Odločitev, kateri pol bo bolj prikrajšan - tisti, ki mu bo s sprejetjem novele odvzet mandat v programskem svetu, ali tisti, ki si ob ogledu Pirkovičeve Arene puli lase, - je očitno za njih tako kompleksna, da so se odločili za odpravo zadržanja. Ne tič, ne miš, torej. Po eni strani tako ni nič čudnega, da grosupeljska godzilla družbena omrežja zasipava z zapisi o neobstoju ustavnega sodišča, goriški slavček pa še kar pleše in praznuje.

Ljudstvo ni izglasovalo ponovne uvedbe Studia City in eradikacije Pirkoviča in lepe Vide. Izglasovalo je popolno depolitizacijo javnega radiotelevizijskega servisa. Pa da vidimo.

Že res, da je živelj odločitev ustavnega sodišča težko pričakoval, oziroma jo še vedno težko pričakuje. A takšno javno odločanje, kot mu doslej še nismo bili priča, je za takšno institucijo škodljivo. Ustavni sodnik se mora na odločanje ustrezno pripraviti, preveriti prakse doma in v tujini ter se na podlagi svojih dognanj odločiti. Pod budnim očesom javnosti (in politike!) je to domala nemogoče. Poraja se vprašanje, kako neodvisni so zares ustavni sodniki, če jih lahko širša javnost brez težave “prešteje” in vnaprej predvidi njihove odločitve. Institucija, ki bi morala odigrati vlogo Ma'at, nepredvidljive, a vselej poštene egipčanske boginje resnice in pravice, je na podlagi prej omenjenih dejstev zatajilo. Pa naj nam bo Možina všeč ali ne.

Volilci so na referendumu z 62,8-odstotno podporo dali zeleno luč noveli zakona, ki prinaša novo ureditev vodenja, upravljanja in nadzora RTVS. Zdaj je na potezi novo sklicani programski svet. Če jim bo uspelo, podpornikom in nasprotnikom novele, dokazati, da izraz depolitizacija v referendumski kampanji ni bil zlorabljen, bo pokazal samo čas. In to na ekranu, vsem na očeh. Morda se volilke in volilci ne zavedajo, a dejstva so jasna: ljudstvo ni izglasovalo ponovne uvedbe Studia City in eradikacije Pirkoviča in lepe Vide. Izglasovalo je popolno depolitizacijo javnega radiotelevizijskega servisa. Pa da vidimo.


Preberite še


Najbolj brano