Novi izzivalci statusa quo

Včeraj se je začela uradno uresničevati napoved Anžeta Logarja, izrečena takoj po drugem krogu predsedniških volitev, da “smo na pragu nečesa velikega”. Ali se bo uresničila, še ne moremo vedeti. Logar je še vedno poslanec stranke SDS, ta pa je del problema, ki razvoj Slovenije blokira že 30 let: delitve na vaše in naše, pro- in antijanšiste, zaradi česar se namesto za javne politike, pomembne za življenje vseh, energija troši za razdvajanje ob temah, ki koristijo le ohranjanju privilegijev nekaterih.

“Vedno se najde administrativna ovira, ki zajezi tok kreativnosti. Vse prevečkrat eksplodira ideologija, ki zameji izjemnost posameznika, izjemnost ideje. Zdi se, kot da se ohranja status quo, ki ustreza manjšini na račun večine. Zakaj enkrat ne bi sprostili misli in se podali na pot k več?” Kako lepo se berejo te Logarjeve besede, izrečene včeraj v krogu somišljenikov, s katerimi ustanavlja društvo Platforma Sodelovanja. Točno to potrebujemo, mar ne? Vendar ni prvi, ki obljublja rešitve ...

Če-jev je še preveč, da bi lahko iz ustanovitve novega društva sklepali, kaj se lahko iz njega izcimi. Pretekle izkušnje pa učijo, da s pričakovanji ne gre pretiravati.

Logar se je obdal z imeni, ob katerih javnost ne išče le prstnih odtisov Janeza Janše, ampak se lahko vpraša tudi, kaj se dogaja s SD, da se njen nekoč vplivni član raje slika z Logarjem kot s predsednico svoje stranke. Ali pa, kako to, da se je gospa, ki je bila blizu Janezu Drnovšku in Borutu Pahorju, zdaj kaže s poslancem SDS.

Tudi okoliščina, da se je društvo predstavilo na predvečer prve obletnice Golobove vlade, je pomenljiva. Iz nje lahko preberemo sporočilo, da bi društvo, če se bo preoblikovalo v stranko, rado zajemalo tudi glasove na levi sredini, pri volilcih, ki niso lojalni in se odločajo od volitev do volitev, odvisno od svojega razočaranja nad že preizkušenimi opcijami.

Če-jev je še preveč, da bi lahko iz ustanovitve novega društva sklepali, kaj se lahko iz njega izcimi. Pretekle izkušnje pa učijo, da s pričakovanji ne gre pretiravati. Do rednih volitev - moralo bi močno počiti v Gibanju Svoboda, da bi se te zgodile predčasno - so še tri leta. Vprašanje je, ali bo Logar do takrat ohranil politični kapital, ki ga je dobil in menda tudi že precej izgubil po predsedniških volitvah.

Interna anketa Ninamedie, ki so jo pridobili na časopisu Reporter, sicer pričakovano kaže, da bi morebitna Logarjeva stranka večino glasov dobila od volilcev SDS in NSi, nekaj pa tudi s sredine. Domet nove stranke bi bil podoben dometu, ki ga je pred leti imela Državljanska lista Gregorja Viranta, torej okoli deset odstotkov. Spomniti velja, da je Virantova DL na politični oder prišla s podobnimi ambicijami, kot jih zdaj kaže Logar.


Preberite še


Najbolj brano