Topel dom: le sanje ali tudi realnost?

Problematika pomanjkanja dostopnih stanovanj je bila pred volitvami ena bolj izpostavljenih. Napovedi zdaj koalicijskih strank pa precej velikopotezne. Na novoustanovljenem ministrstvu za solidarno prihodnost so med drugim napovedali gradnjo 20.000 novih najemnih stanovanj do 2030. Pri tem so se oprli predvsem na anketo, ki jo je med občinami izvedel Stanovanjski sklad in ki je pokazala potrebo po dobrih 10.000 javnih najemnih stanovanjih. A to je le ena od podlag, medtem ko o kakršnikoli poglobljeni analizi dejanskega stanja in potreb ni ne duha ne sluha.

Vladne napovedi so zato všečne le na videz, premikov v smeri realizacije pa še ni videti. In že upoštevajoč realne finančne zmožnosti državnega proračuna, ki se bodo v prihodnje še zožile, in ob hkratnem višanju obrestnih mer ter visokih gradbenih stroških in omejenih kapacitetah v gradbeništvu, je jasno, da so težko uresničljive in da bi bila stanovanja na koncu draga.

Rezerva je pri stanovanjih, ki se zdaj uporabljajo v turistične namene in za oddajanje študentom ter v praznih stanovanjih.

Na mestu pa je tudi pomembnejše vprašanje, namreč, ali je tako obsežna novogradnja dejansko prava rešitev oziroma ali ne bi bilo bolj smotrno - stroškovno, časovno, prostorsko in tudi socialno - pred novogradnjo izčrpati tudi druge možnosti, torej obstoječi stanovanjski fond. To vprašanje pa od politike terja bolj celovit pristop, ki poleg stanovanjske vključuje vsaj še davčno in prostorsko politiko.

Iz doslej bolj slabo slišanega dela stroke prihajajo opozorila, da bi bilo za pridobitev dodatnih najemnih stanovanj treba aktivirati prav stanovanjski fond v nestanovanjski rabi. Preprosteje povedano, rezerva, in glede na študije sploh ne tako majhna, je pri stanovanjih, ki se zdaj uporabljajo v turistične namene in za oddajanje študentom ter v praznih stanovanjih. Stanovanja, ki jih imajo zdaj v tržnem najemu študenti, bi lahko sprostili, če bi pospešili gradnjo študentskih domov. Stanovanja, ki jih zdaj lastniki oddajajo v najem prek Airbnb in podobnih platform, pa bi sprostili tako, da bi, kot so to storili ponekod v tujini, turistično oddajanje časovno omejili. Prazna stanovanja, vsaj tista, ki so v ustreznem stanju, pa bi verjetno lahko precej hitro spravili v rabo z davčnimi vzvodi.

Prav z ustreznimi davčnimi olajšavami bi bilo mogoče lastnike motivirati tudi za oddajo stanovanj v javni najem. A pri nas smo, kar zadeva obdavčitev, dohodke od najemnin domnevnim nepremičninskim bogatašem raje - spet le na videz všečno - ponovno višje obdavčili, kar ima za posledico neprijavljanje dohodkov in/ali zvišanje najemnin, kar razmere na stanovanjskem trgu le poslabšuje.

Poleg tega je zagotovo bolje, da so neprofitna stanovanja razpršena kot pa koncentrirana v novih soseskah, ki postajajo nekakšni novi stanovanjski geti, sploh v primerjavi z novimi tržnimi soseskami, ki so za številne, sploh mlade, žal povsem nedostopne.


Preberite še


Najbolj brano