Živel padec meja, a pot se šele začenja

“V iskanju utopične prenove medčloveške povezanosti kličemo h karnevalskemu doživljanju sveta, k ekstazi osvoboditve od vseh meja, ki se rišejo med državami in pokrajinami, med umetniki in življenjem, med akterji in opazovalci,” pravijo v Forumu Tomizza, ki se danes s simpozijskim delom začenja v Trstu, v četrtek vabi v Koper, v petek pa še v Umag. Občutek, ki ga opisujejo ob naslovu Karneval brez meja, je v Istri završal na silvestrovo, saj se je znašla brez fizičnih meja. A opozarjajo: “Maske niso padle, le nasmešek se je narisal nanje.”

UMAG, KOPER, TRST > “Karneval brez meja pomeni najprej neskončno veselje, da smo se rešili meje. Evropa je sedaj vsaj na papirju brez meja. A po drugi strani obstaja občutek, da se ni nič spremenilo. Trideset let ščuvanja drugega proti drugemu - od zgodbic iz Piranskega zaliva do sosedov v Trstu - ima posledice. Turizem je seveda pozitiven, ker vabi ljudi, kakšno pa je vsakdanje življenje naših sosedov, ne vemo dobro. In mi, preskakovalci meja, ki jih zdaj ni več, bi morali biti evforični in veseli, saj smo dosegli svoj cilj: vendar ne, mislim, da smo šele na začetku nove naporne poti,” o letošnji temi razmišlja Irena Urbič, vodja koprskega Foruma.

Še aktualna dediščina in misli, ki povezujejo

Simpozijskih del danes tradicionalno začenjajo v Trstu, kje je pobudo od Skupine 85 prevzel Slovenski klub. “Aktualnost foruma je neokrnjena, ker vemo, kako zelo je še potreben dialog v smislu povezovanja ljudi na Severnem Jadranu. Ravno v Trstu so se špekulacije na račun zgodovine, različnosti, večjezikovnosti in večkulturnosti v primerjavi z drugimi prostori s tega področja morda še najbolj ohranile, zato z velikim veseljem prevzemamo zelo zahtevno in bogato dediščino Skupine 85 in Patrizie Vascotto, ki je ta srečanja uveljavila ta srečanja in povezala ljudi v duhu Tomizze. Njegova dediščina je še vedno zelo aktualna in marsikdo v Trstu se ga še živo spominja,” poudarja Martin Lissiach, ki se veseli današnjega simpozija na postaji Stazione Rogers. Tam bo dogajanje ob 18. uri kot uvodničar požegnal prav oče Foruma Milan Rakovac, o cirkusu sveta pa bodo razmišljali Martina Vocci, Igor Pison, Rosanna Turcinovich Giuricin, Gianluca Pacciucci in Mila Lazić.

Irena Urbič

vodja koprske veje Foruma Tomizza

“In mi, preskakovalci meja, ki jih zdaj ni več, bi morali biti evforični, saj smo dosegli svoj cilj: vendar ne, mislim, da smo šele na začetku nove naporne poti.”

V četrtek bodo že ob 10.30 štafeto brezmejnih misli prevzeli v koprski Pretorski palači, kjer bodo uverturo zaupali Marcelu Štefančiču jr., nato pa bodo stanje duha osvetljevali še Diego Zandel, Sara Ćirić, Monika Herceg, Nina Dragičević, Marijan Rupert in Ahmed Burić. V Mali loži bodo ob 16.30 predstavili zbirko kratkih zgodb na lansko temo Kaos Kairos in odprli razstavo plakatov, pod okriljem projekta Pesniki na cesti pa si bodo ob 17.30 na vrtu družine Čalija pesniške stihe podajali Barbara Korun, Nina Dragičević, István Ladányi, Monika Herceg, Diego Zandel in Ahmed Burić.

Nov Tomizzev prevod v vsako knjižnico

V petek bo Forum znova doma v Umagu, kjer bodo ob 10. uri razglasili nagrajenca mednarodnega natečaja kratke zgodbe Lapis Histriae 2023. Poleg simpozijskega dela, na katerem bodo ob nekaterih že omenjenih gostih še Dragan Markovina, Renata Salecl, Jedrt Maležič in Aljoša Pužar, se po besedah gostitelja Nevena Ušumovića iz umaške mestne knjižnice prav posebej veselijo predstavitve dveh prevodov. Mestna knjižnica Umag je namreč založila prvi hrvaški prevod romana Dove tornare - Kamo se vratiti Fulvia Tomizze, za katerega je poskrbela prevajalka Lorena Monika Kmet, ki ga bo v petek ob 18. uri v Circolu predstavila z urednico Sanjo Roić. Veliko priznanje je, da so uspeli roman uvrstiti na tako imenovani A seznam, poudarja Ušumović, saj to pomeni, da morajo vsaj en izvod nabaviti vse hrvaške knjižnice. Sledi pa še predstavitev nove knjižice Milana Rakovca Slovo Bosni, v katerem, kot pravi urednik Ušumović, “skuša avtor najti tudi svojevrstno zdravilo” za stanje v razdeljeni deželi.

V soboto bo ob 12. uri tradicionalna komemoracija na Tomizzovem grobu v Materadi, a prireditelji opozarjajo še na en s Tomizzovim obmejnim duhom zaznamovan dogodek: ob 16. uri bo v Mali loži v Kopru sklepni dogodek projekta Moja zgodba iz tišine.

---