Rast inflacije “požrla” rast premoženja in deloma tudi dobička

Gospodarstvo Primorsko-notranjske regije, ki se sicer uvršča med najmanjše, je lani poslovalo uspešno. Vzpodbuden podatek je, da je neto čisti dobiček gospodarskih družb zrasel precej bolj kot povprečno v državi. Slabši podatek je, da plače v regiji še vedno zaostajajo za povprečjem v državi, kar gre pripisati predvsem delovno intenzivnim panogam.

Larisa Benassi Foto: Veronika Rupnik Ženko
Larisa Benassi Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Gospodarske družbe Primorsko-notranjske regije so lani zabeležile 100 milijonov čistega dobička in deset milijonov čiste izgube, neto čisti dobiček je torej znašal 90 milijonov evrov. Rast dobička je bila kar 18-odstotna. “V primerjavi z ostalimi regijami smo na šestem mestu po rasti dobička,” izpostavlja Larisa Benassi, vodja postojnske izpostave Ajpesa.

Za uspešnost poslovanja so najbolj zaslužne srednje velike družbe, ki so ustvarile preko 40 odstotkov vsega čistega dobička, med dejavnostmi pa prednjačijo predelovalne (predelava lesa, proizvodnja kovinskih izdelkov ter izdelkov iz gume in plastike). Med njimi je tudi največ izvoznikov. Regija je nadpovprečno izvozno usmerjena, saj prek 52 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje ustvari na tujih trgih, zlasti trgih EU.

1799

evrov znaša povprečna bruto plača v gospodarskih družbah primorsko-notranjske regije, kar je

12

odstotkov manj od državnega povprečja

Čisti dobiček nad pol milijona evrov je sicer ustvarilo 34 družb, skupno 68 milijonov, čisto izgubo, večjo od pol milijona, pa dve družbi, skoraj sedem milijonov, kar predstavlja 60 odstotkov ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na manjšo rast skupnega dobička regije. Pozitivno je sicer poslovalo 71 odstotkov družb.

Na postojnskem Ajpesu tudi opažajo, da se iz leta leto povečuje število prehodov iz mikro v majhne in srednje družbe, kar kaže na večanje obsega poslovanja.

Larisa Benassi

vodja postojnske izpostave Ajpesa

“Stroški zadolževanja, ki so v zadnjem obdobju kar precej narasli, bi znali nekoliko zaustaviti investicije družb.”

Med občinami so najbolje poslovala podjetja iz postojnske občine, ki so zabeležili tretjino vsega neto čistega dobička, sicer pa so podjetja pozitivno poslovala v vseh šestih občinah v regiji.

Larisa Benassi kot pozitivno izpostavlja dejstvo, da družbe financirajo poslovanje predvsem iz lastnih virov, kapital predstavlja že več kot polovico vseh sredstev in je še narasel. Za petino je zrasla tudi likvidnost. Tudi zadolževanje družb je manjše kot ravni države.

“Če pa rast premoženja primerjamo z rastjo inflacije, ugotovimo, da je rast inflacije praktično 'požrla' rast premoženja in delno tudi dobička,” opozarja. Samo stroški energije so se lani povečali za kar 69 odstotkov.

Plače realno nižje za dva odstotka

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v družbah regije znaša 1799 evrov. Nominalno je zrasla za sedem odstotkov, realno pa se je znižala za dva odstotka. “Tudi v primerjavi z republiškim povprečjem (2034 evrov) ugotavljamo, da še vedno capljamo precej zadaj predvsem na račun delovno intenzivnih panog.”

Število zaposlenih je zraslo za štiri odstotke na skupno 8.915 ob koncu leta, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ki največ prispevajo k dodani vrednosti in zaposlovanju. Neto dodana vrednost na zaposlenega v družbah v regiji je presegla mejo 50.000 evrov in znašala 50.845 evrov (na ravni države je 55.688). Benassi se glede na vse bolj izčrpan bazen delovne sile zato boji, da prej ali slej z obstoječo delovno silo podjetja ne bodo mogla ustvariti toliko dodane vrednosti, kot bi želeli.

“Na podlagi kazalnikov smo optimistični tudi glede poslovanja v letu 2023, saj družbe kažejo konstantno rast investicij, imajo tudi dobro kapitalsko pokritost, kapitalske rezerve so visoke, zadolženost je nizka, tako da predvidevamo, da ne bo večjih pretresov v poslovanju. Težava pa bi lahko nastala pri stroških zadolževanja, ki so v zadnjem obdobju kar precej narasli, kar bi znalo nekoliko zaustaviti investicije družb.”

Pozitivno so poslovali tudi samostojni podjetniki. Neto podjetnikov dohodek je znašal deset milijonov evrov, kar je dva odstotka manj kot v 2021. K dobičku regije so s. p.-ji prispevali le 11 odstotkov. Podjetniki so lani zaposlovali 1023 delavcev, povprečna bruto plača pa je pri podjetnikih znašala le 1310. Samostojnih podjetnikov, ki so obdavčeni po sistemu normiranih odhodkov, je sicer že skoraj polovica.


Najbolj brano