Za slovenščino - z delovno skupino naprej

Po dolgem delovnem dnevu se zleknemo na kavč, odpremo vrečko čipsa, prižgemo televizor in se zazremo v ekran. Potem ko smo si ogledali poročila - seveda tista na izbranem TV kanalu -, želimo svojo potrebo po razvedrilu zadovoljiti z ogledom filma ali serije. Ponudnikov pretočnih vsebin je na pretek, tudi ponudba filmov je več kot pestra. Imamo torej vse, kar potrebujemo za sproščujoč večer. Ali pač?

Ameriška degradacija vsega ne-ameriškega se kaže tudi na kulturnem področju. Slovenski podnapisi so na Netflixu tako rekoč fantazija. Že res, da je poznavanje angleščine pri mlajši generaciji na zelo visoki ravni, morda ravno zahvaljujoč filmom, serijam in videoigram, ki so na voljo samo v angleškem jeziku. Drugače pa je pri starejših generacijah, ki jim angleščina ni tako blizu. Kot otroci smo se italijanščine naučili “prek risank”, a baje je po 30. letu vse drugače, kajne?

“S pretirano rabo anglizmov mladi očitno drvijo v polpismenost.”

Učiti se jezika s kavča. Zveni lepo in bi tudi bilo, če le ne bi šlo za dvorezen meč. Na eni strani pri mladih vidimo izboljšano poznavanje angleščine, na drugi pa strm vpad poznavanja slovenskega jezika. V sodobni slovenščini je tako svoj prostor v besednjaku našlo na stotine anglicizmov, ki še tako razumljiv stavek zavijejo v plašč nerazumljivosti in prikličejo začudene poglede.

Mešanje jezikov sicer samo po sebi ni problematično. Na Kitajskem se je tako že ustalil termin 'chinglish', ki označuje angleške besede, ki so se prikradle v kitajski govorni jezik. Nam tujcem to zveni nekoliko smešno, a kot kaže, bomo kmalu prisiljeni skovati podoben termin tudi pri nas. Mlade pritegne angleško besedotvorje, saj se to pojavlja skoraj v vseh sferah popularne kulture, česar pa ne moremo trditi za slovenščino. “Ful”, “kul”, “kjut” in “band” so že ustaljeni anglizmi, ki - roko na srce - niso pretirano moteči za sodobna govorca in poslušalca. Nasprotno pa bi lahko trdili za nekatere frazeme in celo angleška mašila, ki jih mladi uporabljajo v vsakdanjem govoru. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi bilo poznavanje slovenščine vsaj na enakem, če ne na višjem nivoju kot poznavanje angleščine. Ko so mladi prisiljeni uporabljati zborni slovenski jezik, nastane težava. Stavke neposredno prevajajo iz angleščine in določene termine poslovenijo na popolnoma neidiomatski način. Na tovrstne težave opozarjajo tudi v šolstvu. Povprečna ocena na maturitetnih izpitih iz slovenščine denimo že leta vztrajno pada. S pretirano rabo anglizmov mladi očitno drvijo v polpismenost. Kako naprej? Z delovno skupino, pravi ministrstvo za kulturo.


Preberite še


Najbolj brano