Domovi ne sprejemajo težkih bolnikov po odpustu iz bolnišnice

Potrebe po zdravstveni oskrbi v domovih za starejše so vedno večje, a prav starostnikov, ki bi - praviloma po odpustu iz bolnišnice - rabili zahtevnejšo nego, domovi sploh ne morejo sprejeti. Sedanji kadrovski normativi jim namreč ne omogočajo, da bi imeli diplomirano medicinsko sestro na razpolago 24 ur na dan.

SLOVENIJA > “Vem, da je to velik problem za svojce, ki človeka po odpustu iz bolnišnice nimajo kam namestiti,” pravi direktorica Doma za upokojencev Postojna Alenka Curk. Gre, na primer, za ljudi z umetno dihalno potjo (kanilo), ki potrebujejo zahtevno zdravstveno nego, a so jih domovi, četudi imajo prostor, prisiljeni odkloniti, saj zaradi neprimernih kadrovskih normativov nimajo dovolj zaposlenih.

Svojci se sprijaznijo

“V dom prihajajo pisne vloge za sprejem, vendar takih stanovalcev ne sprejemamo. Za takšne primere bi rabili dodatne diplomirane medicinske sestre, ki bi morale delati 24 ur na dan, domovi pa tega nimamo,” pojasnjuje direktorica. “Svojci po prejemu obvestila, da ne moramo zagotavljati varnega delovanja za njihove najbližje, to sprejmejo. Primera, ko bi se po zavrnitvi osebno obrnili na nas, še nismo imeli.”

Denis Sahernik

sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

“Seveda se zavedamo, da zgolj povečanje normativa še ne bo dovolj, ampak je treba hkrati poskrbeti, da bo zaposlitev v domovih privlačnejša in da se zdravstveni in drugi delavci ne bodo raje odločali za delo pri delodajalcih v drugih panogah in celo izven svojega poklica, na primer v trgovini.”

Krivde za to, da svojci s težkim bolnikom ostajajo prepuščeni sami sebi, ne gre iskati pri domovih, ampak pri državi, ki bi morala normative za zdravstveno osebje popraviti, tako da bi domovi smeli zaposliti dodatne diplomirane medicinske sestre. V imenu domov se je s to zahtevo na ministrstvo že večkrat obrnila Skupnost socialnih zavodov Slovenije. “Do dogovora še ni prišlo. Po javno dostopnih informacijah pa naj bi ministrstvo za zdravje načrtovalo, da bo nove kadrovske standarde in normative v zdravstveni in babiški negi potrdilo do septembra letos,” pojasnjuje sekretar Skupnosti Denis Sahernik.

Na ministrstvu za zdravje se v odgovoru na naše vprašanje ne dotikajo roka, do kdaj naj bi zadevo uredili. “Zaradi naraščajočih zdravstvenih potreb in zahtevnosti zdravstvene nege si prizadevamo, da se poveča kadrovski normativ za medicinsko sestro/zdravstvenika v domovih za starejše, in sicer tako, da bo prisotnost zagotovljena neprestano v vseh delovnih izmenah. Enako velja tudi za kader v zdravstvenih ustanovah in ostale poklicne skupine, na področju zdravstvene in socialne oskrbe,” so sporočili.

Alenka Curk

direktorica Doma upokojencev Postojna

“Za takšne primere bi rabili dodatne diplomirane medicinske sestre, ki bi morale delati 24 ur na dan, domovi pa tega nimamo. Svojci po prejemu obvestila, da ne moramo zagotavljati varnega delovanja za njihove najbližje, to sprejmejo.”

Zgolj sprememba normativov ne bo dovolj

Zgolj povečanje kadrovskega normativa ne bo rešilo perečih kadrovskih težav, ki jih imajo domovi, jim bo pa omogočilo, da sploh lahko poskusijo poiskati ta kader. “Domovi težko pridobijo tako diplomirane kot srednje medicinske sestre. Seveda se zavedamo, da zgolj povečanje normativa še ne bo dovolj, ampak je treba hkrati poskrbeti, da bo zaposlitev v domovih privlačnejša in da se zdravstveni in drugi delavci ne bodo raje odločali za delo pri delodajalcih v drugih panogah in celo izven svojega poklica, na primer v trgovini,” si obširnejših rešitev za kadrovske težave želi Sahernik.

Januarja je Skupnost domove spet povprašala, ali in koliko postelj imajo praznih zaradi pomanjkanja kadra, in prišli so do alarmantnega podatka, da je praznih že približno 750 postelj. Še lani poleti so na podlagi takšne poizvedbe ugotavljali, da je v domovih 300 praznih postelj. Vseh postelj v domovih po Sloveniji je sicer približno 22.000.

750

postelj je v domovih praznih izključno zaradi tega, ker ni dovolj delavcev, ki bi skrbeli za stanovalce

Zmogljivosti doma v Postojni so zapolnjene in nove stanovalce še vedno redno sprejemajo, a za to se morajo zahvaliti študentom zdravstvene nege in dijakom srednje zdravstvene šole, ki jim redno pomagajo in polnijo kadrovske luknje, pravi Alenka Curk. “Skozi vse leto imamo po osem, devet študentov, da lahko zagotavljamo storitve, sicer tudi mi ne bi sprejemali. V bistvu imamo v letošnjem letu srečo, kaj bo v naslednjem letu pa ne vem.”

Mogoče velja razmišljati o robotih

Pristojni ministrstvi za delo in solidarno prihodnost pripravljata ukrepe, s katerimi bi delo v domovih naredili bolj privlačno in dostopno za iskalce zaposlitve. V paket sprememb sodi tudi rahljanje zahtev glede znanja slovenskega jezika za tuje delavce. Nekaj predlogov za lažje zaposlovanje tujcev je že zajetih v zakonih, ki jih je nedavno potrdil državni zbor. “Mi objavljamo razpise, ampak se nanje ne javi ne domačin ne tujec. To je problem, ki še ni razrešen,” težave povzema direktorica. “Mislim, da bomo mogoče začeli razmišljati o robotih, ki bodo delali namesto človeka. Ne kaže, da bi se lahko kaj spremenilo.”

Med ukrepi, ki jih pripravljata pristojni ministrstvi, so poleg znižanje kriterija za določitev stopnje znanja jezika še analize ustreznosti regulacije poklicev v socialnem varstvu, sofinanciranje programov za prekvalifikacije, sistemska ureditev pripravništev in kadrovskih štipendij v socialnem varstvu ter zagotavljanje dodatne kadrovske pomoči preko javnih del in spodbujanja invalidskega zaposlovanja. Spodbujati nameravajo tudi delo študentov, upokojencev in laičnih delavcev v domovih ter vključevanje prostovoljcev v te zavode.

V domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih je sicer zaposlenih približno 13.000 delavec. Na ministrstvu za solidarno prihodnost ocenjujejo, da bi jih za zapolnitev obstoječih normativov morali dodatno zaposlitvi še približno 1300.

---