Od muzejskih k novim žičnicam
S srečanjem starodobnih smučarjev so na velikonočni ponedeljek na Kaninu sklenili praznike. Kulisa je bila pravšnja. Žičnice na Kaninu, predvsem kabinska in obe starejši sedežnici, so s svojim polstoletnim obstojem starodobne - tako kot na večini slovenskih smučišč.
A drugje vsaj sveti luč na koncu predora. Cerkno, ki je v lasti močne Postojnske jame, ima najsodobnejše naprave v Sloveniji in je tudi letos dobilo nagrado za najboljše slovensko smučišče. Obetajo se nova vlaganja. V Kranjski Gori, na Voglu, na Krvavcu, na Kopah, na Rogli in na Mariborskem Pohorju bodo vsaj po eno dolgo žičnico iz socialističnih časov zamenjali s sodobnimi napravami. V tamkajšnjem nižjem in naravno manj krutem svetu je bilo z razpoložljivim denarjem iz lanskega razpisa ministrstva za gospodarstvo mogoče narediti nekaj smiselnega.
“Za Kanin je trenutno tista luč, ki jo v Bovcu vidijo na koncu predora, luč lokomotive, ki jim grozi, da jih bo povozila, čeprav je na najvišji slovenski smučarski gori vsako zimo dovolj snega.”
Za Kanin je trenutno tista luč, ki jo v Bovcu vidijo na koncu predora, luč lokomotive, ki jim grozi, da jih bo povozila. Naložba, ki je potrebna za zamenjavo dostopne žičnice, ki pelje s 400 na 2200 metrov nad morjem, zaradi ostrih zahtev visokogorja z orkanskim vetrom, z metri snega in plazovi, daleč presega denar iz omenjenega razpisa. Številke se vrtijo okoli 50 milijonov evrov. Vlada je obljubila, da bo za to pripravila poseben zakon. Poslanci naj bi ga na klopi dobili pred poletjem.
Upajmo. Kanin je zahteven, a ima skupaj z vse bolj mestno (posebej poleti) živahnim Bovcem in z žičniško povezano italijansko Sello Neveo veliko perspektivo med zahtevnimi gosti z vsega sveta, ki iščejo visokogorske dogodivščine. Kljub globalnemu segrevanju je doslej sneg na najvišji slovenski smučarski gori vedno bil. Nikjer v širši evropski okolici v zadnjih dveh desetletjih smučišča na takšnih nadmorskih višinah niso vsako zimo obratovala brez vsakršne pomoči snežnih topov. Le Kanin je - praviloma ob več metrih snega. In če država vlaga v ceste in infrastrukturo v Posočju, naj naredi še korak na hrib, kot to počnejo zahodni sosedi! Da bodo domačini v odmaknjeni Bovški kotlini imeli kakovostne turistične zaposlitve celo leto.
Poleg tega bi bilo potrebno na državni ravni doreči, kako pomagati malim smučarskim centrom. Tam vzgajamo nove smučarje in sčasoma turiste ter ljudi z zdravim življenjskim slogom. Omenjeni lanski razpis je bil za male centre prezahteven, prezahtevni pa so tudi marsikateri predpisi o izobrazbi ljudi, ki morajo delati na malih smučiščih. Ta temeljijo na prostovoljcih iz lokalnega okolja, kjer težko zagotovijo kadre, kakršne si lahko privoščijo turistična podjetja.