Hrana v smeteh je greh

Medtem ko se strateški svet za prehrano ukvarja s tem, kaj naj bi jedli naši otroci in mladostniki v šolah, da bi zrasli v zdrave državljane, oziroma pripravlja nove smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, je zagotovo treba razmišljati tudi, kako našim otrokom privzgojiti boljši odnos do hrane. Da jo bodo kot odrasli državljani znali bolj ceniti in ne bodo ponavljali naših napak.

Slovenci vsako leto zavržemo približno 140.000 ton hrane. Več kot polovico jo zavržejo gospodinjstva, po podatkih državnega statističnega urada vsak Slovenec zavrže skoraj 70 kilogramov hrane letno, kar je s finančnega in etičnega vidika grozljivo. S hrano, ki konča v smeteh, zavržemo tudi vodo in energijo, s katero smo jo ustvarili. Presežki, ki nastanejo zaradi prevelikih količin pridelane, kupljene ali skuhane hrane, končajo v zabojnikih za odpadke ali na kompostu, kakšna mineštra pa celo v kanalizaciji. Morali bi resno razmisliti o našem odnosu do hrane, če upoštevamo, da je na svetu še vedno vsak dan lačnih več sto milijonov prebivalcev. In čeprav je težko verjeti, so med tistimi, ki včasih nimajo kaj dati v lonec, tudi naši sodržavljani.

Na svetu je še vedno vsak dan lačnih več sto milijonov prebivalcev. In čeprav je težko verjeti, so med tistimi, ki včasih nimajo kaj dati v lonec, tudi naši sodržavljani.

Zaradi vsesplošne draginje je takih v zadnjem času vse več, ugotavljajo v novogoriškem Rdečem križu, kjer poleg hrane, ki jo nekajkrat na leto dobijo iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in od donacij v okviru nacionalnih akcij, od leta 2017 zbirajo in razdeljujejo tudi viške hrane iz trgovin. Cvrto meso, bureke, pite, zelenjavo in sadje zbirajo po trgovinah tik pred zaprtjem obratovalnega časa in to hrano razdeljujejo socialno šibkim družinam in posameznikom. V zadnjih letih je bilo manj zanimanja za ta program in veseli so bili, ker je kazalo, da gre ljudem bolje, lani pa so občani spet začeli bolj povpraševati po tej in tudi po hrani iz evropskega sklada.

Da presežki hrane ne bi končali v smeteh, skrbijo tudi v raznih organizacijah na drugih koncih Slovenije, prostovoljci prevzemajo in razvažajo tudi hrano iz šolskih kuhinj, dijaških domov in restavracij, a takih svetlih primerov je še vedno premalo. Mogoče zaradi birokratizacije, ki je s tem povezana, in higienskih predpisov v zvezi s prevažanjem in razdeljevanjem presežkov hrane. Vsakršen trud, da ti ne ne bi končali v smeteh, je pohvale vreden. Hrana v smeteh je greh, a grešimo tudi, če premalo storimo, da se to ne bi dogajalo. Na vseh ravneh bi bilo torej treba delovati in razmišljati v smeri, da nihče ne bo lačen in da užitna hrana ne bo končala v smeteh.


Preberite še


Najbolj brano