Prasice, svinje in genocidniki
Komentarji
18. 03. 2023, 06.00
, posodobljeno: 18. 03. 2023, 06.47
Moralni razkroj družbe, kot smo mu dandanes lahko priča na skorajda vsakem koraku, bi nam morda lahko bil zabaven, a samo v nekakšnem “montypythonovskem” kontekstu. Za trenutek si predstavljajmo Johna Cleesa in Erica Idla, ki v televizijskem skeču interpretirata razvneto debato pod facebook objavo o porokah istospolnih parov. John Cleese kot krščanski idealist pljuva čez “pedre in lezbe”, Eric Idle pa kot prebujeni neoliberalist Cleesa obtožuje nazadnjaštva in ga ozmerja z neandertalcem. Komično, kajne? A ne prav za dolgo. Samo tako, za hec, proti večeru odprite facebook profil Primorskih novic in poglejte komentarje pod objavo tega ali katerega drugega članka. Kljub temu, da žaljive komentarje moderiramo, se ti vztrajno ponavljajo tudi pod objavami našega časopisa. Vam je še smešno?
Ideja absolutne svobode govora v kombinaciji z vsesplošno dostopnostjo družbenih omrežij je malemu človeku v naši hudo polarizirani družbi dala možnost, da svoje mnenje lahko izrazi o čisto vsaki stvari. Zapiše lahko, kaj si misli o sosedovem novem avtomobilu, o obleki TV voditeljice, izrazi svoje mnenje o cepljenju, vojni v Ukrajini, ter konec koncev tudi koga bi bilo po njegovem (ali njenem) treba ubiti.
Vir nepremostljive potrebe po izražanju mnenja, ki se manifestira v komentiranju facebook objav, najbrž izvira iz močnega manjvrednostnega kompleksa.
Vir te nepremostljive potrebe po izražanju mnenja, ki se manifestira v komentiranju facebook objav, najbrž izvira iz močnega manjvrednostnega kompleksa. Čeravno je oseba, ki napiše komentar, komajda pismena, se vselej potrudi in spesni nekaj sočnega. Želja po komentiranju je močnejša od njega samega. Zavračanje vseh komunikacijskih in vedenjskih standardov na spletu mu daje občutek moči. “Prasica, še premalo so te …”, “Genocidnica, vem, kje živiš”, “Naj ti vrane izkljuvajo oči”, pišejo nekateri. V veri, da gre zgolj za nepremišljeno blebetanje in ne dejanske grožnje, vas moderatorke in moderatorji naših spletnih strani prijavljajo zgolj družbenemu omrežju samemu, ne pa tudi organom pregona. A morda je ravno v tem problem.
Pri pravni opredelitvi sovražnega govora, ki je tudi osnova za kazenski pregon, je najpomembneje najti ločnico med tem, kaj je v govoru dopustno in kje so družbene meje svobode govora. Na eni strani imamo sovražnega govorca, ki se sklicuje na svobodo govora, na drugi pa bralca oz. poslušalca, ki ima pravico, da ni nadlegovan s sovražnostjo in nasiljem. Na tem področju so torej potrebne ustavne spremembe, ki bi narekovale drugačno, bolj specificirano opredelitev sovražnega govora – tako v “resničnem” življenju, kot tudi na spletu. Zametki premikov na tem področju so se začeli z ustanovitvijo strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Kako bo svet efektiven, bo pokazal le čas.
Na daljico, ki jo na eni strani omejuje svoboda izražanja, na drugi pa človekovo dostojanstvo, je potrebno vrisati nove točke. Šele takrat bi lahko zakonodajo prilagodili na način, da bi ta narekovala strožje kazni in potemtakem ljudi odvrnila od takega komentiranja. A na ustavne spremembe bo treba še počakati. Zato komentiraj, Slovenec. Prostora za gnojnico je še dovolj.