Peter in volk v jazzovski preobleki

To soboto bodo v Gledališču Koper premierno uprizorili glasbeno pravljico Sergeja S. Prokofjeva Peter in volk, ki jo je skladatelj napisal za simfonični orkester in pripovedovalca, za koprsko uprizoritev in jazzovski trio pa priredil pianist, skladatelj in aranžer Anže Vrabec. Pravljico o otroštvu, pogumu in prijateljstvu je režiral Jaka Ivanc, v italijanskem jeziku jo bo pripovedoval Francesco Borchi.

V glasbeni pravljici Peter in volk bo v vlogi pripovedovalca nastopil 
Francesco Borchi. Foto: Jaka Ivanc
V glasbeni pravljici Peter in volk bo v vlogi pripovedovalca nastopil Francesco Borchi. Foto: Jaka Ivanc

Glasbeno pravljico Peter in volk je ruski skladatelj Sergej. S. Prokofjev (1891-1951) napisal leta 1936, potem ko se je dokončno odločil, da se po letih bivanja v Ameriki in Franciji za stalno naseli v Moskvi. Danes velja za najpogosteje izvajano skladateljevo delo, zaradi priljubljenosti, ki jo je glasba dosegla z animiranim filmom Peter in volk Walta Disneyja (1946), pa tudi za eno najpogosteje izvajanih del klasičnega repertoarja.

Avtor besedila in glasbe

Prokofjev je 25-minutno skladbo napisal po naročilu Natalije Satz, znane režiserke in direktorice tedanjega Moskovskega otroškega gledališča, ki je želela na repertoar uvrstiti krajše glasbeno delo, ki bi otrokom predstavilo posamezne inštrumente (simfoničnega) orkestra. Osnutek libreta je v verzni obliki napisala pesnica Nina Pavlovna Sakonskaja, ker pa Prokofjev z libretom ni bil zadovoljen, je pripoved o fantiču Petru, ki s pomočjo ptičke z ukano premaga volka, napisal znova. Skladno z odlokom, ki je v tedanji Sovjetski zvezi v umetnosti, tudi v glasbi, kot edino pravo zapovedoval umetniško smer socialnega realizma in so bile naloge skladateljev predvsem propagandne, saj sta bili v ospredju vzgojno-izobraževalna funkcija in idejna usmerjenost glasbe, je Prokofjev v libretu poudaril vrline, ki naj bi odlikovale mladega pionirja - pogum, opreznost in iznajdljivost.

“Ohranili smo Prokofjeve melodije in harmonije in jim 'podtaknili' drugačno ritmično podlago. Gledalci tako mačka ali Petra ne prepoznajo po klarinetu ali godalih, ampak po swingu ali sambi.”

Anže Vrabec

aranžer in pianist

V tej luči je pravljica o Petru in volku postala zgodba o pionirju Petru, bodočem članu Komsomola in nosilcu vrlin, ki jih je od ruske mladine pričakovala oblast, volk pa sinonim za vse, kar je takrat ogrožalo revolucionarno Sovjetsko zvezo - kapitalistična ideologija na eni strani ter meščanska ideologija in disidentstvo na drugi, zaradi česar državna cenzura v delo ni posegala. Povsem drugače so glasbeni pravljici prisluhnili starši otrok, ki so v v volku prepoznali organe oblasti, v rački njihove žrtve, v Petru pa malega ruskega človeka, ki se bo nekoč znal upreti oblasti in jo prelisičiti.

Spoznavanje glasbenih žanrov

S kakšnimi nameni se je Prokofjev lotil pisanja zgodbe, danes ne vemo. Petra in volka danes prepoznavamo predvsem kot glasbeno pravljico z didaktično noto (spoznavanje inštrumentov). V tej luči glasbeno pravljico “berejo” tudi ustvarjalci na odru koprskega gledališča. “Pomembno je, da otroci razumejo, kaj vse se lahko odigra in kaj vse lahko v glasbi slišijo, ne da bi se pretirano ukvarjali z vizualizacijo na odru”, pojasnjuje režiser Jaka Ivanc in dodaja: “Prav zato sva se z igralcem Francescom Borchijem tudi odločila, da ne bova po nepotrebnem pojasnjevala zgodbe z maskami ali z lutkami, ampak bova sledila ideji Prokofjeva - spoznavanju inštrumentov, v našem primeru žanrov, skozi pripoved pravljice. Ob koncu seveda ostaja odprto vprašanje, kaj se zgodi z volkom. Je še vedno najboljša rešitev, da ga odpeljemo v živalski vrt, ko pa je račka v njem vendarle čudežno živa? Morda pa moramo rešiti račko ali pa se sprijazniti z naravo. Volk bo vedno pojedel račko in človek bo vedno lovil volka. Ker so pravljice nastajale v časih, ko so se otroci na deželi res lahko bali volkov, so ti v pravljicah ponavadi zli. Danes je človek lahko vesel, če bi videl volka v naravi. Morda je še najbolje, da volka spustimo v gozd.”

Odrli vrata improvizaciji

Petra in volka je Prokofjev napisal za simfonični orkester, v katerem posamezni inštrumenti (flavta, oboa, klarinet, fagot, rogovi, pihala, timpani in godala) ponazarjajo, ilustrirajo in karakterizirajo Petra, dedka in živalske like, prav tako tudi dogajanje. Za koprsko uprizoritev je glasbo priredil pianist, skladatelj in aranžer Anže Vrabec: “Od izvirnika se naša izvedba razlikuje ne samo v zasedbi (klavir, kontrabas, bobni), ampak tudi v različnih glasbenih stilih, ki predstavljajo posamezni lik iz pravljice. Ohranili smo Prokofjeve melodije in harmonije in jim 'podtaknili' drugačno ritmično podlago. Gledalci tako mačka ali Petra ne prepoznajo po klarinetu ali godalih, ampak po swingu ali sambi. Kot se za standardno jazz trio zasedbo spodobi, pa je v predstavi prostor tudi za improvizacijo.”

Koncertno izvedbo Petra in volka v Gledališču Koper so poleg Jake Ivanca in Anžeta Vrabca pripravili še italijansko-slovenski igralec Francesco Borchi, kostumograf Andrej Vrhovnik ter instrumentalista Jan Gregorka (kontrabas) in Matjaž Skaza (bobni). Peter in volk bo na koprskem odru najprej zaživel v italijanskem jeziku, konec avgusta na festivalu Pri svetilniku pa tudi v slovenskem, prav tako s Francescom Borchijem v vlogi pripovedovalca.


Najbolj brano