Bomo v prihodnje vsi - Ljubljana?
Vsi pomnimo prizore iz Ljubljane pozimi, ko so v dolgih vrstah pred vhodom v zdravstveni dom zmrzovali stari in mladi, čakajoč na vpis v ambulanto - da bodo spet dobili osebnega zdravnika. Ti čakajoči za to, da so svojega zdravnika izgubili, sami niso bili krivi.
Kriv je sistem, ki dopušča razlike v osnovni zdravstveni mreži, ko koncesionarji, ki prav tako nudijo izbrane osebne zdravnike, tem zdravnikom nudijo boljše plače in lažje delo, saj ne dežurajo v urgentnih ambulantah. Sistem omogoča tudi to, kar se že kaže za nevarno in škodljivo in za kar je zaslužen Fides: da sme po zdaj veljavnih standardih in normativih vsak zdravnik, ki v osnovnem zdravstvu na novo prevzame ambulanto, vanjo sprejeti manj bolnikov. Tako sme torej vsakega, ki preseže na novo opredeljeno manjšo vsoto, gladko zavrniti. Torej poslej skrbi zdravnik v povprečju le za 1500 bolnikov. V preteklosti pa je moral skrbeti za 1900 in celo za 2100 bolnikov!
Ni garancije, da se nikjer ne bi ponovile razmere iz Ljubljane. Zgodila se je prva zaradi velikega bega zdravnikov h koncesionarjem in v manjše ZD, ki niso del mreže ambulant NMP.
Izračun je torej jasen: ko gre zdravnik delat v ambulanto v drugi ZD ali h koncesionarju, tam prevzame manj bolnikov, kot jih je imel prej. Novi, ki ga tam nadomesti, pa sme brez slabe vesti odkloniti 400 do 600 bolnikov, ki so bili v tej ambulanti do takrat že vpisani! Tako bi moral vsak ZD po odhodu dveh zdravnikov že zato, da bi vsem zapuščenim bolnikom zagotovil zdravnike, zaposliti tri nove zdravnike. Ki jih ni kje najti, ker jih primanjkuje in si jih ZD že kradejo tudi z obljubo višje plače. Sistem tudi ne določa, da mora vsak zdravnik z ambulanto prevzeti vse v njej do takrat vpisane bolnike, če se strinjajo. Le kako se ne bi?
Razmere v Sloveniji so tudi po zagonu ambulant za ljudi brez zdravnika različne. Podatki o pritisku nanje ne zagotavljajo, da bo ponekod pičel obisk takšen ostal tudi v prihodnjih letih, če bi te ambulante postale stalne. Ni garancije, da se nikjer ne bi ponovile razmere iz Ljubljane. Zgodile so se prav zaradi velikega bega zdravnikov h koncesionarjem in v manjše ZD, ki jim ni treba obvezno sodelovati še v dežurnih ambulantah NMP. Veliko odhodov zdravnikov je oklestilo število pacientov, ki jih novi za njimi še vpisujejo. Tudi priseljevanje v Ljubljano je večje kot drugod.
Modro je, da bi se vsi ZD primerno pripravili na odhode in nadomeščanje zdravnikov in na naraščanje ljudi brez osebnega zdravnika. Primerov dobre prakse je več. Med njimi sta ZD Ajdovščina in ZD Idrija. Oba sta se pravočasno že sama primerno organizirala. Dogovorili so se za porazdelitev bolnikov in sodelovanje. Kot pijani plota se ne oklepajo le normativov in drugih formalizmov, ampak si delo sproti delijo. Vse v prid oskrbe bolnih.