Pripravili so aplikacijo za aktivno staranje

Spletna mobilna aplikacija je temeljni rezultat mednarodnega Erasmus+ projekta ActivAge, supporting ageing adults to stay active (trajanje: september 2020–februar 2023), katerega je koordinirala mednarodna univerza za informacijske tehnologije UniNettuno v Rimu. Pri projektu so poleg Znanstveno-raziskovalnega središča Koper sodelovali še: FIN Plus in Lunga Vita Attiva iz Trsta, Katoliška univerza v Lillu in Univerza v Mariboru.

Zaključno srečanje projekta ActivAge je potekalo v Kopru.
Zaključno srečanje projekta ActivAge je potekalo v Kopru. 

Danes ljudje vse več pozornosti namenjamo kvaliteti bivanja in zdravemu življenjskemu slogu, posledica česar je tudi daljša življenjska doba. Če imamo za vsa življenjska obdobja, od predšolskih let do zgodnje odraslosti, do potankosti izdelan izobraževalni načrt, pa to za obdobje po upokojitvi ne velja. Nihče nas namreč ne nauči, kako se kakovostno starati.

Proaktivni pristop

Kot je ugotovil Franco Del Campo iz FIN Plus (Trst), tretje življenjsko obdobje ni več samo oziranje v preteklost, to je glede na demografsko sliko realnost in prihodnost današnje dobe! “Tak pogled mora biti čim bolje sprejet v vsaki družbi in vključen v razvojne vizije politik vseh evropskih držav,” pa je zapisala nosilka projekta na ZRS Koper, red. prof. dr. Vesna Mikolič. Namesto konzervativnega pristopa kriznega menedžmenta so se pri projektu ActivAge odločili za proaktivni pristop, usmerjen v promocijo in podporo aktivnemu in zdravemu življenjskemu slogu starajočega se prebivalstva.

Končni uporabniki so aplikacijo ocenili kot motivacijsko, inovativno in široko praktično uporabno.

Aplikacija temelji na spoznanjih raziskave, v kateri so opazovali navade in življenjski slog prebivalstva nad 65. letom starosti v Franciji, Italiji in Sloveniji, da bi ugotovili, kateri dejavniki (telesni, kognitivni, družabni itn.) najbolj vplivajo na dobro počutje starajoče se populacije. Pregledali so tudi lokalno in nacionalno podporno infrastrukturo ter ponudbo za starejše v treh vključenih državah. Rezultati obširne raziskave s primeri dobrih praks so dostopni na spletni strani projekta: https://www.activage-project.eu/sl/rezultati/. O izsledkih so poročali tudi družboslovec dr. Blaž Lenarčič z Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper in dr. Saša Pišot ter asistentki Katarina Puš in Kaja Teraž z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper na Mednarodni konferenci o digitalnih tehnologijah v zdravju (International Conference on Digital Health Technologies) v Magdeburgu septembra lani.

Aplikacija ActivAge bo uporabnikom na voljo brezplačno za uporabo na pametnih mobilnih telefonih oz. tablicah. Preprosto dostopna spletna platforma preko vprašalnika o življenjskem slogu in navadah oblikuje profil posameznika in mu ponudi zanj prilagojena priporočila za vzdrževanje telesnih in kognitivnih sposobnosti ter ohranjanje družabnega življenja. Uporabniki lahko sledijo predlogom oziroma prosto raziskujejo po vsebinah v Zakladnici znanja, ki nudi šest spletnih izobraževalnih modulov z videoposnetki in bazo uporabnih pobud in virov s področja osebnostne rasti, samostojnosti, zdravja, telesne aktivnosti, kulture, družabnega življenja, digitalne tehnologije, umetnosti in vseživljenjskega izobraževanja.

Tudi starostniki so žrtve spletnih prevar

V modulu Samostojnost in odgovornost si denimo uporabniki lahko ogledajo zanimive in poučne video vsebine, med drugim intervju z dr. Lucijo Čok o preživljanju zrelih let in izzivih, ki jih prinašajo, Irena Vincek, direktorica družbe Deos, je spregovorila o inovativnih rešitvah za potrebe starejših v njihovih sodobnih centrih in ponudbi institucionalne oskrbe v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami, dr. Blaž Lenarčič pa je spregovoril o spletnih pasteh, ki prežijo tudi na starostnike, ter podal nekaj praktičnih nasvetov in strategij, kako se izogniti temu, da bi postali žrtev spletne prevare.

Prvo mednarodno srečanje partnerjev v živo je potekalo junija lani v Rimu, kjer sta bili prisotni asistentki Diana Košir in Anna Maria Grego z Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper. Takrat so dodelali vsebinsko in vizualno plat aplikacije in načrtovali njeno pilotno testiranje. Konec januarja letos pa so se ponovno srečali, tokrat na sedežu Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Zaključno srečanje je bilo namenjeno tudi poročanju o poteku pilotne raziskave in ugotovili so, da so prvi rezultati izjemni: končni uporabniki so aplikacijo ocenili kot motivacijsko, inovativno in široko praktično uporabno.

Diana Košir, Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper


Najbolj brano