Ljubezen na daljavo

Aleksandrinstvo v prvi polovici 20. stoletja je bilo v dosedanjih objavah obravnavano predvsem z ženske strani - bralce/bralke in raziskovalce/raziskovalke so privlačili njihove izjemne usode, eksotično okolje, gosposka obleka in svetovljanstvo v visoki družbi, ki je rada sprejemala delovne in zanesljive, čiste in olikane slovenske ženske, ki so v strahotni socialni stiski marsikdaj zapuščale družine z otroki in se odpravile v Egipt, da bi rešile domačijo.

Naslovnica knjige, ki obravnava fenomen 
aleksandrink.
Naslovnica knjige, ki obravnava fenomen aleksandrink. 

Tokratna monografija aleksandrinstvu prvič postavlja ogledalo z moške strani - na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.

Poleg moža še pisma bližnjih

V knjigi, ki obsega kar 588 strani, so objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis. Prikazana pisma zajemajo štiriletno časovno obdobje, od odhoda Angele Vetrih v Egipt do njene vrnitve domov. Prvo pismo je s 3. maja 1931, zadnje pa iz pomladi 1935. Verjetno se vsa pisma niso ohranila, saj je iz leta 1932 le eno, nekatera so tudi brez natančnega datuma. Pod večino pisem je podpisan Angelin mož Ivan Vetrih, nekaj pisem je pa tudi od Angele, Angeline matere, brata, nečakinje, Ivanovega brata in sestre, družine Vetrih, vaščanke, črniškega dekana in poznejšega goriškega kanonika mons. Alojzija Novaka.

Knjiga je izšla v zbirki Razsežnosti slovenstva v sozaložništvu Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS in Slovenske matice ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Zbrana pisma so bila napisana ali tudi odposlana iz vasi v Vipavski dolini - Batuje, Črniče, Vrtovin -, iz Odoline pri Kozini, Maribora, iz današnje italijanske Gorice, Barbane, Arezza in iz Katanije na Siciliji ter na drugi strani v Egiptu iz Kaira in Aleksandrije.

Oddaljeni ženi, katere bližine sta si želela njegovo telo in duša, je Ivan Vetrih dajal duška z izmenjavo novic in čustev v pismih. V njih je prikazana zanimiva in ne prav pogosto predstavljena ali obravnavana tema - moževo doživljanje obdobja: čustvovanje, skrbi, bojazni, dvomi, obup in tudi svetli, veseli trenutki. Izražena je tudi njegova duhovna plat, njegova močna vera, zaupanje in prepričanje, ki so še dodatno pripomogli k njegovi trdnosti in vztrajnosti pri premagovanju vseh težav in stisk. Prevladujoče so novice in skrbi glede zdravja, otroka, družine, sovaščanov, dela na kmetiji, zaslužka, letin, vremena in splošnega, političnega dogajanja.

Dodani še spomini vnukov

Pismom so dodane spremne študije, ki vključujejo spomine vnuka Ivana Brescianija, ki se Ivana Vetriha (avtorja ohranjenih pisem) še spominja in na kratko opiše njegovo družino po ženini vrnitvi iz Egipta in njegovo smrt. Svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni članki, razvrščeni po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novoodkritim virom. Pisma pa je natančno razčlenila z vidika materialne, socialne in duhovne kulture urednica in (so)avtorica akademkinja prof. ddr. Marija Stanonik.


Najbolj brano