Do kdaj še narod pomorščakov?

Čeprav je naš obalni pas dolg za približno tretjino nekega ne bogsigavedi kako velikega hrvaškega otoka, nas s pomorstvom veže burna, v bistvu bogata zgodovina. S tako imenovanimi čupami, preprostimi plovili iz drevesnih debel, so slovenski ribiči ob trpki kraški obali že pred stoletji lovili ribe. Z njimi so se včasih odpravili tudi na odprto morje. Na avstro-ogrskih jambornicah, kasneje pa na parnikih, se je takratnih Kranjcev držal sloves veščih in zanesljivih mornarjev ter kapitanov, logotip Triglava nad morskimi valovi pa so v drugi polovici 20. stoletja ladje slovitega portoroškega ladjarja ponesle daleč v svet. Po osamosvojitvi je podoba Triglava z valovitima modrima črtama, ki ponazarjata morje in reke, postala tudi del grba novoustanovljene republike. Kmalu za tem smo sprejeli tudi resolucijo o pomorski usmeritvi države, s katero smo se zavezali k spodbujanju pomorstva v vseh njegovih oblikah. Na morju so dosežki slovenskih športnikov in športnic izjemni.

A kljub dosežkom, ponosu in zgodovinskemu spominu je dejstvo, da Slovenija na področjih, ki so povezana s pomorstvom, nazaduje. Nekdanja flota mogočne Splošne plovbe je več kot zdesetkana, od nekoč cvetoče ribiške dejavnosti na našem območju je ostala le peščica ribičev, ki bodo kmalu, če se bo tako nadaljevalo, zaživeli zgolj kot muzejski eksponati.

A kljub dosežkom, ponosu in zgodovinskemu spominu je dejstvo, da Slovenija na področjih, ki so povezana s pomorstvom, nazaduje.

V pomorsko infrastrukturo, kljub zavezam v resoluciji žal ne vlagamo dovolj. Navtični turizem vztrajno zapostavljamo. Marina Portorož, nekoč najimenitnejša marina na Jadranu, je le še bleda senca tega, kar je nekoč bila. Kljub srednješolskim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam, ki si vztrajno prizadevajo za kakovostno izobraževanje mladih pomorskih kadrov, ki bodo nekoč hrbtenica panoge, država pomorščake odvrača z neprijazno davčno zakonodajo. Med redkimi svetlimi točkami je Luka Koper, ki uspešno posluje.

Čeprav zanimanje za pomorsko profesijo upada tudi v drugih evropskih članicah, države to poskušajo preprečiti z davčnimi olajšavami in drugim prijemi. Zlasti v luči vojne v Ukrajini, ko primanjkuje pomorskega kadra iz te države, in v luči tega, da postajajo plovila čedalje bolj tehnološko dovršena. Ladje so velika naložba, povpraševanje po kakovostnem kadru raste. Kljub vztrajnim pozivom slovenskih pomorskih ustanov, kot je uprava za pomorstvo, da se tudi v Sloveniji ustvari za pomorščake spodbudno okolje, med drugim tudi z ustrezno zakonodajo, njihove prošnje do zdaj še niso bile uslišane. Če bo tako še naprej, bomo o Slovencih kot o narodu pomorščakov verjetno lahko govorili zgolj še v pretekliku.

---

---