To ni Planica, ki smo jo pričakovali
Prireditelji svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so v sneženem nedeljskem večeru lahko malo sproščeno zadihali. Vsaj po tekmovalni plati, ki bo tudi za slovenske barve daleč od želenega izkupička in poplave kolajn z zadnjega SP v Oberstdorfu. Toda brez odličja bi bila skupna slika še slabša. Organizacijska plat sicer deluje brez omembe vrednih večjih težav. Po organizacijskem zalogaju gre za največji športni dogodek, ki ga je organizirala naša država. V delo je vpreženih znatno več ljudi kot za finale svetovnega pokala, zgrajene je veliko začasne infrastrukture. Planica dejansko v vsej svoji zgodovini še ni bila tako urejena.
Toda ... To ni Planica, ki smo je vajeni, ne, to ni Planica, ki smo jo pričakovali. Planico zabave, množice ljudi in navijanja. Ja, predvsem (domači) navijači manjkajo. So res krive le drage vstopnice? Mar ljudje od Planice pričakujejo predvsem polete? Manjka prava kultura obiskovanja športnih prireditev? Ob pogledu na praznino (predvsem pod skakalnicami) zaveje neprijeten hlad. Drži pa, da so se v zgornjesavski dolini odločili, da bodo skušali čim bolj odreti svoje goste. Čeprav od njih živiš, jih nimaš prav rad, če jim naviješ cene prenočišč, drvarnico začasno spremeniš v apartma (v posmeh tistim, ki od tega živijo celo sezono), pretiravaš s cenami gostinske ponudbe, ne le v domačih lokalih temveč predvsem v Planici, kjer je bila Arena zabave zapolnjena le v soboto.
So res krive le drage vstopnice? Mar ljudje v Planici pričakujejo predvsem polete? Manjka prava kultura obiskovanja športnih prireditev? Ob pogledu na praznino zaveje neprijeten hlad.
Tudi nekateri lokalni gostinci so v neformalnem pogovoru dejali, da ne morejo razumeti tega pohlepa, ki je prevladal nad razumom in pogledom v turistično prihodnost. Regija je imela izjemno priložnost za promocijo na plačilno močnih, predvsem skandinavskih trgih, ki bi se ji dolgoročno vračala. Saj veste, zadovoljen gost se rad vrne in pri znancih širi glas. Pozitiven in negativen. Namesto naših služijo tujci. Tudi Bled, ki je imel zadovoljivo število rezervacij, se je soočil s številnimi odpovedmi. Zato pa si manejo roke v Trbižu in v Beljaku, torej v krajih, ki so bili vseskozi mišljeni kot naravni partnerji pri organizaciji velikega skupnega tekmovanja. Slovenija prireja tekmovanje, sosednje dežele štejejo dobiček.
Ne vemo, koliko so točno poskočili stroški organizacije svetovnega prvenstva, a vemo, da so prireditelji nekje močno udarili mimo, tudi pri ceni vstopnic, ki v tujini za velika tekmovanjih niso nizke. A ko je bilo jasno, da se prodaja močno zatika, bi morali ukrepati. Pa niso.
To je Planica zapravljene priložnosti, iz katere, čeprav bo draga in boleča, bi se morali kaj naučiti. Pa se bomo res?