Rdeča nit je skrb za trajnostni jutri

Od tega leta ima Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper novo predstojnico. To je dr. Jerneja Penca, ki se ukvarja z upravljalskim okvirjem varstva okolja in trajnostnega razvoja. Pravi, da do razkoraka med pravnimi predpisi in realnostjo prihaja po eni strani zaradi podhranjenosti inšpekcijskih služb ali manipulacij pravnih postopkov, a bolj zaskrbljujoče so sistemske napake, kot so, denimo, dovoljene emisije onesnaženosti zraka postavljene previsoke, zaveze za zniževanje CO2 so premajhne, dovoljeni so nepremišljeni posegi v prostor, neomejena potrošnja ...

Z letošnjim letom ste bili imenovani za predstojnico Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. Kakšen je vaš program dela?

“Inštitut ima odlična izhodišča za sodobno znanstveno delo na visoki ravni. Ker je del večje raziskovalne ustanove, Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, mu omogoča črpanje znanja iz raznolikih področij. Tudi znotraj inštituta imamo vsak svoje izobrazbeno in karierno ozadje in že znotraj naše ekipe omogočamo preplet humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih ved ter različnih izkušenj. Inštitut ima tudi tesne stike z lokalnim in nacionalnim okoljem - z odločevalci iz občin, lokalnimi podjetniki in gospodarskimi družbami, upravljalci zavarovanih območij, prebivalci, nevladnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in drugimi. Na ta način razumemo potrebe lokalne skupnosti in skupaj z njo soustvarjamo znanje. V znanosti se danes bolj kot zgolj proizvajanje znanja v kabinetih in laboratorijih spodbuja stalen dialog z vsemi akterji. Seveda moramo hkrati skrbeti za spremljanje trendov in znanstveno odličnost, zlasti preko vpetosti v mednarodne tokove. ZRS Koper kot dinamičen javno-raziskovalni zavod to omogoča. Nenazadnje, geografska lega inštituta in usmerjenost v severno-jadranski prostor poudarjata soodvisnost kopnega in morja - iz ekološkega, družbenega in ekonomskega vidika.

Mednarodno aktivna raziskovalka

Jerneja Penca se je Mediteranskem inštitutu za okoljske študije (MIOS) ZRS Koper pridružila leta 2023. Pred tem je bila vodja akademskih zadev na Evro-sredozemski univerzi (EMUNI). Na EMUNI je ustanovila in vodila Jean Monnet Center odličnosti za trajnostno modro gospodarstvo in med drugim delovala kot odgovorna urednica revije International Journal of Euro-Mediterranean Studies. Penca je habilitirana izredna profesorica za področje institucij, vrednot, okolja in prostora. Po diplomi na ljubljanski FDV je opravila doktorat iz prava na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) ter magisterij iz prava na EUI in Univerzi v Nottinghamu. Dr. Jerneja Penca raziskuje vidike upravljanja družbeno-ekoloških sistemov na vseh ravneh, svoje znanje prispeva k akademskim in političnim skupnostim. Je članica Medvladnega panela za biodiverziteto in ekosistemske storitve (IPBES) ter drugih uveljavljenih znanstveno-političnih mehanizmov na področju trajnosti.

Moj načrt je izkoristiti vse te prednosti in inštitut razvijati v smer, da bo sposoben ponuditi znanje in veščine za prehod današnjih družb v bolj trajnostne in pravičnejše vzorce bivanja. Gre za zahteven in širok cilj. Jasno je, da bomo pri uresničevanju odvisni od sredstev in dobrih človeških virov oz. bomo delo morali tudi strateško oblikovati.”

Narava se odziva na človekove vplive

“Vsaka družba mora preobrazbo oblikovati v svojem kontekstu možnosti in rabe resursov. Pri tem imamo vsi določeno vlogo: posamezniki, skupnosti, podjetja, javne službe in vlade. Vsak lahko v svojem krogu snuje spremembe v smer večje trajnosti.”

V katerih projektih so udeleženi sodelavci inštituta?

“Na inštitutu so v teku projekti iz področja trajnostnega prehoda, prilagajanja obalnih mest na podnebne spremembe in razvoja na osnovi dejanskih potreb lokalnih skupnosti. Trenutni projekti so financirani iz nacionalnih sredstev (raziskovalne agencije RS), programa EU za raziskave in razvoj Obzorje ter programa EU Interreg. Naše raziskave so tako temeljne kot aplikativne. V relativno majhni ekipi sedmih raziskovalcev imamo precej različnega dela, naša rdeča nit pa je skrb za trajnostni jutri. V tem obdobju imamo veliko dela z vzpostavljanjem partnerstev in s prijavami na razpise. To naše delo terja precej časa.”

“Pomembno pri preobrazbi družb je razumevanje, da so podnebne spremembe le del večplastne krize, ki smo si jo zakuhali. Niso edini problem in še zdaleč ne zamejen.”

Sami se ukvarjate z okoljskim in trajnostnim upravljanjem. Kako so pravno-formalno urejeni vidiki upravljanja z okoljem na globalni, nacionalni in tudi lokalni ravni?

“Upravljalski okvir varstva okolja in trajnostnega razvoja je zelo obširen. Obsega različne režime (varstvo voda, onesnaževanja zraka, morsko okolje, podnebne spremembe, varstvo narave itd.), vključuje različne akterje (države, podjetja, mednarodne organizacije itd.) in obsega obvezna pravila, prostovoljne dogovore, standarde in pogajanja. Cilj trajnostnega upravljanja je dolgoročna dobrobit človeka in skupnosti znotraj okolja oziroma narave. Zato so vprašanja vključenosti, pravičnosti, zdravja in socialne preskrbljenosti integralni del upravljanja z naravnimi viri. A ukvarjamo se tako z raznolikimi družbami, številnimi interesi kot tudi z okoljskimi pogoji. Človek je od vedno vplival na naravo in narava se na človekove vplive odziva. Družbeno-ekološke interakcije so neprestane, včasih bolj, drugič manj predvidljive. Upravljanje poteka na kompleksnem polju.”

Pravna normativnost družbeno-ekoloških sistemov predstavlja eno raven, realno stanje okolja, onesnaženosti in zaščite narave v praksi pa je povsem druga raven. Kje je največji razkorak med pravnimi predpisi in realnostjo?

“Do razkoraka prihaja na vsaj dveh ravneh. Prvič tam, kjer zaradi podhranjenosti inšpekcijskih služb ali manipulacij pravnih postopkov ne uspemo odkriti ali dovolj zgodaj odpraviti kršitev. Primer tega so nezakonita odlaganja komunalnega blata in drugih odpadkov, tudi nevarnih. V marsikaterih primerih je zakonski okvir jasen in povečini dovolj strog, kršitelji so prej izjeme kot pravilo. Drug razkorak pa se odvija med veljavnimi dogovori (zapisanimi v zakonodaji) ter tistimi ukrepi, ki bi bili nujni za zmanjšanje obremenitev. Ti razkoraki so pogosto bolj zaskrbljujoči, saj gre za sistemske napake. Govorimo o prevelikih dovoljenih emisijah onesnaževanja zraka, premajhnih zavezah za zniževanje CO2, nepremišljenih posegih v prostor, neomejeni potrošnji ter pomanjkanju upoštevanja, da imajo ukrepi tudi medsebojne učinke.”

Na tem področju se veliko govori o trajnostnem modrem gospodarstvu. Kaj sploh vsebuje ta pojem?

“Nanaša se na vse dejavnosti, ki temeljijo na izrabi morij in oceanov oziroma virov, ki prihajajo iz njih (hrane, energije in prostora). Obsega morsko ribogojstvo in vzgojo školjk, ribištvo, pridobivanje energije iz obnovljivih virov (iz valov, vetra, plimovanja), morski transport, ladjedelništvo, dejavnosti morske varnosti, navtični, obalni in križarski turizem, morsko biotehnologijo, pa tudi dejavnosti ohranjanja morskega okolja. Vse te dejavnosti se v zadnjih desetletjih intenzivno razvijajo in s tem večajo pritisk na morska okolja. Z besedo trajnostno označujemo smer tega razvoja. Odvijati se morajo na način, ki upošteva ekološke omejitve morij in tako, da so družbene koristi pravično porazdeljene. Oceani in morja, ki so bili do nedavnega relativno malo izrabljeni, vse bolj postajajo teren za uresničevanje človeških želja po napredku. Sem se pomikamo iz kopnega. A imamo tudi več znanja glede nujnosti planiranja in samoomejitev.”

Noben sektor ni imun na potrebo po preobrazbi

Podnebne spremembe so postale del javnega diskurza. O tem se veliko govori, še več piše, ampak ... Kaj bi bilo potrebno storiti, da se segrevanje ozračja in posledice le-tega zmanjšajo na minimum?

“Veliko stvari, ki jih na tem mestu ne uspem našteti. Potrebna ni nič manj kot temeljita sistemska sprememba, ki bo morala obsegati načine proizvodnje in potrošnje, vzpostavitev novega odnosa človeka do narave ter novih vzorcev obnašanja posameznika in družbe. Noben sektor ni imun na potrebo po preobrazbi - od transporta, prehranskih sistemov do proizvodnje energije, gradnje, turizma, mode in drugih. Ob vsem tem je treba paziti na to, da se bodo bremena in koristi dosti bolj enakomerno porazdelila med prebivalstvo.”

Zakaj tega človeška družba še ni storila?

“Spremembe se odvijajo. Veliko napora gre v to, da snujemo prave rešitve, na tehnoloških in upravljavskih ravneh. Vsaka družba mora preobrazbo oblikovati v svojem kontekstu možnosti in rabe resursov. Izvaja se veliko dobrih praks, ki jih je treba krepiti in ustrezno razširjati v specifična okolja. Pri tem imamo vsi določeno vlogo: posamezniki, skupnosti, podjetja, javne službe in vlade. Vsak lahko v svojem krogu snuje spremembe v smer večje trajnosti. Gre za dolgotrajen proces, ki ga lahko presojamo le ob vedenju, da še ni končan.”

Katerim poljem znanstvenega raziskovanja vi osebno dajete prednost? Kateri so vaši aktualni osebni projekti?

“Preobrazbene spremembe na poti k trajnosti so ena od tematik, ki se jim posvečam. Znotraj sistemskega pogleda nanje me zanima zlasti, kakšne ukrepe morajo vpeljati odločevalci skozi pravo in politike na nacionalni, lokalni, evropski in globalni ravni. Hkrati me zanimajo pobude, ki vznikajo od spodaj navzgor. Kakšne pogoje potrebujejo za uspeh, kako se lahko širijo, kaj lahko zraste iz teh semen? Znanost daje sporočila o nujnosti hitrega reagiranja, a do premikov prihaja (pre)počasi. Zato se zavzemam tudi za boljšo pretočnost znanja od raziskovalnih krogov k odločevalcem. Pomembno pri preobrazbi družb je razumevanje, da so podnebne spremembe le del večplastne krize, ki smo si jo zakuhali. Niso edini problem in še zdaleč ne zamejen. Zniževanja izpustov ogljikovega dioksida in metana ne smemo dosegati tako, da bi izziv naprtili le določenim ljudem ali tako, da še bolj prizadenemo biotsko raznolikost. Zato spremljam tudi morebitne zlorabe ukrepov, ki se predstavljajo kot zeleni. Barvnih prispodob je vse polno okoli nas, a vsako leporečenje ni dovolj dobro.”

---