Kulturna dediščina je odsev družbe
Nepremična kulturna dediščina je del našega vsakdana. Je materialna, oprijemljiva, vidna. Z njo se srečujemo na vsakem koraku, tako na podeželju kot v mestu. Med nepremično kulturno dediščino se uvrščajo kaštelirji, krajinski parki, soline, oljčniki, vinogradi, tipične istrske hiše z baladurjem ali gankom, hiše s kavadami (prizidek z ognjiščem in dimnikom), kažete, vodnjaki oziroma štirne, samostoječe krušne peči, številne cerkve in cerkvice, zvoniki, znamenja in kapele ter mostovi. Ob tem ne gre pozabiti tudi na parke, skrite mestne vrtove, samostane, mestne trge, mestna obzidja, ozke kamnite tlakovane ulice in uličice slikovitih obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana. Ob teh se nizajo fasade na pogled bolj skromnih stavb anonimne arhitekture, pa tudi bogatih meščanskih hiš in palač, kjer nas vsaka nagovarja s svojo zgodbo.
Odpri galerijo
Kamniti portal palače Zanon v Izoli
Nepremična kulturna dediščina so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami dediščine. Stavbna dediščina pa predstavlja od človeka ustvarjeno oziroma grajeno vrednost in je posebnega pomena, saj predstavlja zapuščino njegove dejavnosti v prostoru. Sem spada umeščanje naselij v prostor in način poselitve (gručaste, razpršene vasi ...), umeščanje zgradb v prostor, soustvarjanje kulturne krajine (drevoredi, vrtovi ...), ohranjanje obstoječih gradiv (kamen, opeka, les) in ohranjanje načinov gradnje (suhozidna gradnja). K nepremični kulturni dediščini sodi tudi razvijanje novih načinov in tehnik gradnje, ohranjanje obrti in posebnih znanj za oblikovanje stavbnih elementov (klesanje kamna, oblikovanje kamnitih portalov, ert in dekorativnih elementov iz kamna). Tako v mestnih jedrih najdemo posamezne palače in meščanske hiše, v katerih se odraža vse vrhunsko gradbeno in mojstrsko obrtno znanje preteklih generacij, ki se je prenašalo iz roda v rod.
Poleg stavbne dediščine med zvrsti nepremične kulturne dediščine uvrščamo tudi arheološka najdišča, parke in vrtove, stavbe s parki ali z vrtovi, spominske objekte in kraje, druge objekte in naprave, naselja in njihove dele, kulturno krajino in ostalo.
Dediščina pridobi varstveni režim v postopkih razglasitve za kulturni spomenik, določitve varstvenega območja dediščine (VOD) ali z opredelitvijo varstvenega režima v prostorskih aktih.
Kdaj dediščina dobi varstveni režim
Vse vrhunske dosežke, ki so jih prvotne generacije mojstrsko ustvarile oziroma zgradile z obrtnim in gradbenim znanjem, je potrebno zabeležiti in ovrednotiti. Z vpisom v register kulturne dediščine (RKD) nepremično kulturno dediščino strokovno ovrednotimo in opredelimo, vendar v tej fazi ta še ne pridobi varstvenega režima. Dediščina pridobi varstveni režim v postopkih razglasitve za kulturni spomenik, določitve varstvenega območja dediščine (VOD) ali z opredelitvijo varstvenega režima v prostorskih aktih. Za urejanje prostora in varstvo dediščine se skrbi na državni in občinski ravni.
Vsaka država ima svojo politiko prostorskega načrtovanja, s katero lahko oblikuje prostorski razvoj za sedanje in prihodnje generacije. Lahko bi rekli, da se podoba sedanje družbe, njenih vrednot in prepričanj zrcali tudi v odnosu do svoje kulturne dediščine. Ta odnos je lahko izrazito mačehovski ali pa skrben in spoštljiv.
Viri:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575
https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202011/odlok-o-opn-oacompressed.pdf
https://www.gov.si/teme/obcinski-prostorski-akti/
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1
https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2021/Varstvo_stavbne_dediscine.pdf
https://www.zvkds.si/sl/podrocja/nase-delo
https://www.gov.si/teme/nepremicna-dediscina/
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4144
Kulturno dediščino varuje tudi ustava
Slovenija ima kot ena izmed redkih evropskih držav v svoji ustavi določeno varstvo kulturne dediščine. V 5. členu Ustave Republike Slovenije je določeno, da “skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.” V 73. členu Ustave RS je določeno, da je vsakdo “dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.” Slovenija je podpisnica pomembnih mednarodnih dokumentov, v katerih so določila glede varovanja kulturne dediščine (Unescova konvencija, Haaška konvencija ...).
Varovanje nepremične kulturne dediščine se na državni in občinski ravni določa tudi skozi prostorske akte. Z občinskimi prostorskimi akti občine se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja lokalnih prostorskih ureditev v prostor. Ob tem se upoštevajo usmeritve iz državnih prostorskih aktov, razvojne potrebe občine in varstvene zahteve. Občinski prostorski akti so pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini in za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo njenih prebivalcev. Ob vsem tem je nadvse pomembna udeležba zainteresirane javnosti, ki mora biti vključena v proces sprejemanja prostorskih aktov, da lahko izrazi svoje pozitivno ali negativno mnenje in poda pripombe in predloge. Vizijo svojega prostorskega razvoja, prioritete in cilje občine opredelijo z občinskim prostorskim načrtom.
Namen občinskega prostorskega načrta (OPN) je, da občina z njim načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje za umestitev načrtovanih posegov v prostor. OPN je podlaga za izdajo predodločb in gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in določa pogoje za druge posege v prostor, razen na območjih, kjer je z OPN predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Namenska raba je določena s prostorskimi akti, zato jo je možno spremeniti samo s spremembo prostorskih aktov.
V Ankaranu so pohiteli
Slovenska obmorska mesta s podeželjem so vir bogate in raznolike kulturne dediščine, ki mora biti skrbno upoštevana ob vsakem predlogu, spremembi oziroma v procesu sprejemanja novega prostorskega akta. Med obalnimi občinami je najmlajša Občina Ankaran, ki je bila ustanovljena v letu 2011, vendar je prva uspela sprejeti svoj OPN. Občinski prostorski načrt Občine Ankaran je bil sprejet z odlokom 27. oktobra 2020. Posebnega pomena pa je, da je v 140. členu OPN Ankaran določeno varstvo kulturne dediščine.
Za posamezna območja znotraj OPN, se lahko pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za določena območja je njegova priprava predvidena, če se pokaže taka potreba ali pobuda. OPPN je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve. Vsebinske rešitve OPPN predstavljajo celotno izvedbeno regulacijo prostora na njegovem območju urejanja, razen če se izrecno določi hkratna uporaba posameznih elementov izvedbene regulacije iz OPN.
Tukaj so še razni odloki, splošne smernice in več prostorskih dokumentov, ki služijo urejanju prostora. V praksi pa vsi ti regulativni dokumenti niso dovolj, če kot posamezniki ne živimo in delujemo trajnostno ob zavedanju, da je dediščina tista, ki predstavlja del naše identitete, tako posamične kot širše družbene. Uporaba sodobnih materialov in tehnik pri gradnji mora biti v sozvočju z ohranitvijo prvotnih značilnosti dediščine. Ravno tako ohranjanje varovanih vrednot dediščine ne sme predstavljati nepremostljive ovire pri rednem vzdrževanju stavb, adaptaciji, obnovi in drugih posegih v stavbe. Vsi zgoraj navedeni dokumenti pa ne morejo nadomestiti iskrene želje in prizadevanj posameznika, da ohranja in skrbi za lastno in skupno dediščino.