Bolnišnice zapirajo oddelke, saj kader beži drugam

Razmere v zdravstveni negi so vse slabše, kader beži, odločevalci svaril stroke ne poslušajo in iščejo izgovore. Zaradi premalo medicinskih sester vse več bolnišnic že zapira oddelke. Kaj bo čez nekaj let, ko se jih namerava upokojiti do 5000? “Toliko jih izobraževalni sistem skladno z letnimi vpisi ne bo mogel priskrbeti. Slabe plače in težki pogoji za delo mlade odvračajo od tega poklica,” opozarja diplomirana medicinska sestra Doroteja Dobrinja iz Kopra, ki se je včeraj udeležila protestnega shoda delavcev zdravstvene nege v Ljubljani.

Doroteja Dobrinja, diplomirana medicinska sestra iz koprskega 
ZD  Foto: Tomaž Primožic/FPA
Doroteja Dobrinja, diplomirana medicinska sestra iz koprskega ZD  Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER, LJUBLJANA > Za udeležbo na shodu zaposlenih v zdravstveni negi pod okriljem sindikatov za to dejavnost se je diplomirana medicinska sestra, Koprčanka Doroteja Dobrinja odločila iz solidarnosti do mladih in mlajših kolegov in v upanju, da so jih odločevalci slišali in jih bodo začeli upoštevati, ko gre za zahtevani dvig plač, saj so te v tej dejavnosti zelo nizke.

Naporno in odgovorno delo terja primerno plačo

Doroteja Dobrinja je tudi predsednica koprskega društva medicinskih sester, babic in tehnikov ter vodja zdravstvene nege v enoti otroško šolskega dispanzerja v koprskem zdravstvenem domu. Ker je dolgo delala na pediatriji v izolski bolnišnici, pa dobro ve, kako je delati ponoči, ob vikendih in praznikih, ko mora ena medicinska sestra sama skrbeti za 30 pacientov. Ob tem je odgovorna, da so vsi bolniki deležni potrebne nege, higiene, dobijo predpisano terapijo. Pogosto so slabotni, nepokretni in jih je treba hraniti. Ima pa tudi opraviti z njihovimi svojci. “Kar je naporno, zahteve pa včasih pretirane. Občasno je sestra celo strelovod za vse, kar svojce moti.” Tudi zato mlajše bežijo iz poklica.

Doroteja Dobrinja

dipl. med. sestra v Zdravstvenem domu Koper

“Zaradi pomanjkanja medicinskih sester posamezne bolnišnice že zapirajo oddelke. Lahko že čez pet let ne bo imel več kdo negovati bolnikov med zdravljenjem v bolnišnicah in slabotnih, dementnih ter nepokretnih v domovih ostarelih.”

Delo z bolniki je odgovorno. “Za dobro okrevanje potrebujejo tudi prijazno besedo, spodbudo. Kar je vse teže, saj so utrujene in izgorele, ko bi same potrebovale zdravljenje. So pa tudi zamorjene in apatične, ker prejemajo plačo, ki ne zadošča za položnice, hrano, šolsko malico, vrtec, nakup hrane, obleke ...”

Kdo bo skrbel za bolne čez desetletje?

Kot članica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki je za svoje članstvo organiziral protestni shod v Ljubljani in zato odhod dveh avtobusov tudi iz obalno-kraške regije, je zato odločno sedla na enega od njiju.

Upa, da so opozorila zalegla in odločevalce streznila. “Razmere so že tako težke, da zaradi pomanjkanja medicinskih sester posamezne bolnišnice zapirajo oddelke. Lahko že čez pet let ne bo imel več kdo negovati bolnikov med zdravljenjem v bolnišnicah in slabotnih, dementnih ter nepokretnih v domovih ostarelih. Če bi sprejeli za zdravstveno nego zahtevane standarde in normative, bi se takoj razgalila slika o hudem pomanjkanju medicinskih sester,” pravi. “Zato še niso sprejeti!”

Kot mentorica mladim, ki se izobražujejo za ta poklic, sliši izjave, da ne nameravajo delati v zdravstveni negi, ampak raje kjerkoli drugje, kjer je delo lažje, plače pa boljše.

Zaveze so obvezujoče

Dobrinja opozarja, da “obstajajo zaveze in dolžnosti, ki jih že sprejela država, ki se ima za socialno in sodobno. Ob tem gre tudi za temeljne človeške potrebe, ki morajo zagotovljene. Gre za še vedno neizpolnjene zaveze, ki jih je v imenu države podpisal bivši zdravstveni minister ob podpisu dogovora novembra leta 2021 - da se bo namreč letos uredilo nastala nedopustno velika plačna nesorazmerja znotraj posameznih poklicnih skupin.”

Vsem, tudi zaposlenim in sindikalistom je jasno, da je podpisane dogovore treba spoštovati, ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti. Tudi izgovori, da da so dobile zadnji čas medicinske sestre 30 odstotkov višja izplačila, ne zdržijo. “V te te zneske so zajeti vsi kovidni dodatki. Le-te so prejeli mnogi zaposleni v zdravstvu in tudi v drugih dejavnostih! Neprimerno jih je zato tlačiti le v plače zdravstvene nege, pri omembah plač ostalih pa jih ne dodajajo,” sklene Doroteja Dorbinja.


Najbolj brano