Ali je umetna inteligenca trajnostna?
ChatGPT in podobni programi, ki temeljijo na tehnologiji globokega učenja, omenimo vsaj še program za generiranje slik DALL-E, neizpodbitno kažejo, da bo umetna inteligenca (AI) revolucionirala novinarstvo, grafično oblikovanje, poučevanje in množico drugih področij.
Tudi uporaba sodobne tehnologije pušča velik ogljični odtis. Foto: Pixabay.com
Računalniška tehnologija bo še naprej postajala vse večji in večji del našega življenja. Toda ob tem se odpira vprašanje, na katerega še zdaleč nismo dovolj pozorni. Ko razmišljamo o računalniški tehnologiji, razmišljamo abstraktno. Predstavljamo si, da računalniki opravljajo svoje delo na nekem namišljenem mestu, imenovanem oblak. Vse zveni tako čisto, tako lepo, tako umno. Seveda pa oblak ne obstaja. Kibernetski prostor je iluzija. Računalništvo je fizični proces, ki zahteva stroje, kable in energijo. Veliko energije.
Neslutena proizvodnja podatkov
Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma v enem dnevu proizvedemo štiridesetkrat več bajtov podatkov, kot je zvezd v opazovanem vesolju - to je 44 zetabajtov podatkov. V številkah je to 44x1.000.000.000.000.000.000.000 podatkov. Večina teh podatkov niti ni posebej produktivnih. Vključuje denimo 500 milijonov tvitov, 294 milijard e-poštnih sporočil, štiri milijone gigabajtov podatkov na Facebooku, 4000 gigabajtov iz vsakega avtomobila, povezanega z računalnikom, 65 milijard sporočil na WhatsAppu in slednjič pet milijard iskanj v Googlu.
V enem dnevu proizvedemo štiridesetkrat več bajtov podatkov, kot je zvezd v opazovanem vesolju - to je 44 zetabajtov podatkov. To je številka z 21 ničlami.
Ti podatki so shranjeni v ogromnih sklopih strežnikov (t.i. server farms). Microsoftov najnovejši podatkovni center porabi toliko energije kot 40.000 gospodinjstev. Večina od nas se ne zaveda, da lahko e-poštno sporočilo, poslano osebi, ki sedi poleg vas, ali v sosednji pisarni, potuje čez celino ali celo v Afriko in nazaj. Če bi bili podatkovni centri država, bi se po količini energije, ki jo porabijo v enem letu, uvrstili med Japonsko in Indijo. Ocenjuje se, da bodo do leta 2030 v nekaterih državah podatkovni centri predstavljali kar 30 odstotkov njihove letne porabe energije. Prednosti naših računalniških sistemov, kot so super hitri internet, shranjevanje v oblaku, takojšnji rezultati iskanja, prenos denarja v nekaj sekundah, so v naših glavah prešli iz razkošja v nujnost.
Toda ali so novi programi, kot je ChatGPT, glede tega kaj boljši? Kar zadeva emisije CO2, je študija Univerze Massachusetts v Amherstu pokazala, da energija, uporabljena pri usposabljanju tipičnega jezikovnega AI programa, oddaja 284 ton ogljikovega dioksida, kar je petkrat več od emisij srednje velikega avtomobila v njegovi celi življenjski dobi ali enako več kot tisoč povratnih letov iz Londona v Rim. In to se samo še povečuje. Ko postajajo modeli globokega učenja vse bolj izpopolnjeni, porabijo več podatkov in njihov ogljični odtis raste.
Morda bi mislili, da so videokonference vsaj eden od načinov, kako naša tehnologija zmanjšuje naš ogljični odtis. A na žalost ne prav veliko. Študija iz leta 2012 je pokazala, da je peturna videokonferenca enakovredna letu iz Londona v Rim. To je zlo, ki ga je Andrew Kimbrell, direktor Centra za ocenjevanje tehnologije s sedežem v San Franciscu, poimenoval “hladno zlo”. Kimbrell ugotavlja, da “smo soočeni z etično enigmo. Daleč od preproste ideje o zlu, ki smo jo gojili v preteklosti, imamo zdaj zlo, ki očitno ne potrebuje hudobnih ljudi, da bi ga širili.” Papež Frančišek je v okrožnici Laudato Si opozoril na vpliv tehnologije na naravo in kristjane pozval na novo raven odgovornosti za svet, katerega skrbništvo nam je zaupano.
Računalniška tehnologija bo še naprej rasla in se premikala na nova področja. Vendar se ne smemo slepiti in misliti, da je naša vse večja uporaba teh naprav in programov brez stroškov in negativnih posledic.
Prof. dr. Noreen Herzfeld, Inštitut za filozofske in religijske študije ZRS Koper