Vsak kolektiv potrebuje “junca”

Mi ogenj smo, jeklo in kovači. Pravico kujemo, svobodo v to celino. Mi vstajamo, vstajamo v prostost in rastemo mladostni v širino, je leta 1983 v dvorani Moše Pijada v Zagrebu vpil član enega najvidnejših svetovnih retroavantgardnih umetniških kolektivov. Zgornje verze je mogoče preslikati tudi v sedanjost. Tisto sedanjost, ki so jo nekoč kovali takratni mladi. Res je - tisti, ki danes spadajo v to kategorijo, najbrž ne vedo, kako so takrat gledali na svet. Poznajo le zgodbe o trdnih stališčih in veri v svetlo bodočnost. A z vsakim dnem prihaja nova, tista vedno bolj zlovešča bodočnost. Vprašajmo se, kdo jo kuje zdaj?

V začetku meseca je Zavod za zaposlovanje objavil novo javno povabilo Hitrejši vstop mladih na trg za subvencioniranje zaposlitev brezposelnih, mlajših od 26 let. Za vključitev okvirno 3350 brezposelnih mladih iz vse Slovenije so namenili 23,7 milijona evrov. S tem bi mladim na široko odprli vrata na neusmiljeni trg dela. Iz državniških ust v božja ušesa, bi lahko rekli. Ta ušesa sicer ne pripadajo nikakršnim božanstvom, temveč delodajalcem. Mladi so tukaj ujeti v nekakšen koncentrični krog, kjer se izgubljajo med zahtevami delodajalcev po izkušnjah in svoji lastni želji po pridobivanju le-teh. Delodajalci si želijo izkušenega kadra, ki pa ga na neizprosnem trgu primanjkuje. Medtem pa mladi v podjetja pošiljajo svoje lično oblikovane življenjepise in tihoma upajo na vabilo na razgovor. Večkrat jim je bilo namreč zapovedano, da morajo študirati, če želijo dobiti dobro službo.

Težko se je sprijazniti - ravno smo se navadili milenijcev, zdaj pa nam na vrata trka generacija Z, ki je kar naenkrat vstopila v svet odraslih, je delovno sposobna, ima svoja videnja in ideje.

Težko se je sprijazniti - ravno smo se navadili milenijcev, zdaj pa nam na vrata trka generacija Z, ki je kar naenkrat vstopila v svet odraslih, je delovno sposobna, ima svoja videnja in ideje. Starejši kadri odhajajo v pokoj, mlajši pa nastopajo na njihove funkcije. Tista potetovirana pokveka, ki se je še pred nekaj leti s skejtom podila pod vašim balkonom, zdaj bere poročila na lokalnem radiu. Tista problematična punca iz vaše ulice zdaj na bližnji šoli poučuje angleščino. Tisti, ki vam gre njuna neizkušenost v nos - pomislite na vse neprespane noči, ure študentskega dela, predvsem pa duhamorne pogovore z delodajalci, ki sta jih morala preživeti, da sta sploh prišla do zaposlitve. Pomislite tudi na “dotrajan” kolektiv, v katerega sta s svojim prihodom prinesla svež veter, mladostno energijo in nove ideje. Vsak kolektiv potrebuje “junca”. Kljub svoji neizkušenosti je ravno on tisti član kolektiva, ki mu je sodobni trg najbliže, prav tako je najbolj v stiku z vedno hitreje bližajočo se bodočnostjo.


Preberite še


Najbolj brano