Najljubše rime po izboru igralcev

Uradni del letošnjega kulturnega praznika je znova minil v znamenju subtilnega razmišljanja o umetnosti, ki je “nepredvidljiva in najresnejša oblika človeške kreacije”, stiskov rok in čestitk umetnikom, ki so “sposobni širiti razglede, poglabljati uvide, gojiti forme in vsebine, ki ne zastarevajo, da jih lahko ljudje vedno znova postavljamo med svet, minljivost, bolečino in sebe, kar je globoko blagodejno”, ob tem pa nekoliko spregledal dejstvo, da umetnosti brez njenih “porabnikov”, gledalcev in poslušalcev, ne bi bilo. In ker nepisano pravilo pravi, da voščilo lahko zamuja tudi osem dni, igralci Gledališča Koper svojim kolegom, predvsem pa obiskovalcem koprskega gledališča, voščijo kar s svojimi najljubšimi verzi.

V koprskem gledališču so abonentom, obiskovalcem in prijateljem ob letošnjem kulturnem prazniku čestitali že na družbenih omrežjih. Ob tej priložnosti so pripravili dva minutna spota z odlomki iz njihovih predstav, direktorica in umetniška vodja gledališča, Katja Pegan, pa jih je nagovorila s krajšo poslanico.

V njej je poudarila, da moramo, če želimo slaviti kulturo, pozorno prisluhniti nekulturi in njenim populističnim različicam, pozorno slediti pomanjkanju ljudi in krvavenju narodov, ter dodala: “Prepoznavanje sveta ob zavedanju svojih korenin, svojega jezika, prepoznavanje človeškega hrepenenja, zahteva po svobodi je v kulturi (beri umetnosti) brezpogojno izročanje sebe skupnosti, dotikanje svojih skrajnih meja. Ni ne udobno ne spokojno, tudi rahločutno večkrat ni. Naj bo dan lep in spomnimo se vseh, ki so svoje življenje posvetili slovenski kulturi, jo mislili in ustvarjali. Naj bo dan lep tudi za tiste, ki s svojimi odločitvami odmerjajo, koliko in kako bomo delavci v kulturi živeli. In z nami seveda vsi vi, drugi.” Voščilu se pridružuje celotni kolektiv Gledališča Koper.

Mak Tepšić:“Odšlo je, kakor stara kavarna,čez reko časa. Zdaj sedina drugem bregu, med zamolklimidrevesi - mirna, sklonjena postava.”

Gregor Strniša

Jesenska pesem

Mojca Partljič:“Zarja dan pripelje,dan darove raznes sabo nam prinese,tožne in prijazne.Žalosti se znebi,predno dan ugasne,al spomin ohranina trenutke jasne!To vodilo zlatoza življenje kratkokožo ti ohranidolgo časa gladko.”

Simon Jenko

Obujenke

Tjaša Hrovat:“Ker najin dan ni počesan,najin smeh ni zaigran,ker najin vrt ni ograjen,najin svet ni omejen.”

Feri Lainšček

Najin dan ni počesan

Luka Cimprič:“Pojmo pesem srečnih ljudi!V srcu je smehin iskra v očeh.Pojmo pesem srečnih ljudi!Saj z nebase nam sonce smehlja.Če pa žalost trka na dver,bodi ji kos,ji figo stisni pod nos.Naj nam pesem srečnih ljudivso skrb prepodi.”

Frane Milčinski Ježek

Pesem srečnih ljudi

Igor Štamulak:“Živé naj vsi naródi,ki hrepené dočakat' dan,da koder sonce hodi,prepir iz svéta bo pregnan,da rojakprost bo vsak,ne vrag, le sosed bo mejak!”

France Prešeren

Zdravljica

Rok Matek:“V globinah ljubezni je skrita uganka, kaj vzame, kaj da ti usoda neznanka. Tam strogi sodnik je, ki tehta obljube, tam mila je vila, ki šteje poljube.”

Feri Lainšček

Dvojina

Blaž Popovski:“Al Bog slavca ni posvaril,le posvaril je pušavca:Pusti peti moj'ga slavca,kakor sem mu grlo stvaril.”

France Prešeren

Orglar

Anja Drnovšek:“Šla bom bosa skoz pomladni dež.Da mi izmije nôge,utrujene od blódenjain od iskanj brezplodnih.Skoz pomladni dež bom šla.Mordà me prav na koncu pótile kdo čaka.Stopiti hočem predenj čista,s srcem dekletca,ki še véruje v bajke.”

Mila Kačič

Prebujenje

---