Ko varen družinski krog postane središče tesnobe

Pogosto je nasilje zamolčano zaradi strahu ali sramu starejše osebe, predvsem ko gre za sorodstvena razmerja. Pri nasilju znotraj družinskega kroga pristojne institucije poudarjajo predvsem razloge ekonomske narave. Žrtve pa se bojijo predvsem izgube oskrbe, saj jih zelo boli zapustitev, opažajo primorski centri za socialno delo, dodatno pa jih lahko ovira tudi socialna izključenost. Ker starejši težko spregovorijo, je pogosto treba nasilje znati razbrati med vrsticami.

SLOVENIJA > Glede na dogodek v Izoli, ko je bila kazensko ovadena 65-letna osebna negovalka, osumljena velikih tatvin in nasilništva nad starejšimi oskrbovanci, organizacije, ki se ukvarjajo s tovrstnim nasiljem, opozarjajo, da ne gre za osamljen primer. A še pogosteje kot nasilje, ki pride od zunaj, zaznavajo nasilje znotraj družinskega kroga.

Nad ostarelimi starejšimi se najpogosteje znašajo njihovi odrasli otroci

Na Centru za socialno delo Južna Primorska so v letu 2022 obravnavali skupaj 398 žrtev nasilja v družini, od tega 60 žrtev nasilja starejših od 71 let. Povzročitelji nasilja nad starejšimi osebami so najpogosteje njihovi odrasli otroci in zakonec, beležijo.

Vsak deseti doživlja nasilje vsak mesec

Pri nasilju gre za resen problem, ki ogroža kvaliteto življenja, pri mladih pa zvišuje toleranco do nasilja, svarijo na Inštitutu Antona Trstenjaka. “Po podatkih Svetovne Zdravstvene Organizacije vsak deseti starejši človek doživlja nasilje vsak mesec, a je ta podatek verjetno zelo podcenjen, saj nasilje prijavi le eden od 24 ljudi,” je v imenu inštituta sporočil strokovni delavec na socialno varstvenem programu Staranje brez nasilja Alen Sajtl.

Ker gre za osebe, s katerimi ima starejša oseba spleteno posebno čustveno vez in od katerih oskrbe je odvisna, je verjetnost, da bo sama spregovorila o nasilju, majhna, pojasnjuje Damjana Jurman, koordinatorica za preprečevanje nasilja v južnoprimorskem CSD. Tako starejša oseba pogosto odklanja sodelovanje.

Razlogi so pogosto finančne narave

Vodja programa Starejši za starejše, ki deluje v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), Rožca Šonc, je opozorila, da njihovi prostovoljci zaznavajo, da gre pri takšnih družinskih primerih nasilja predvsem za vzroke ekonomske narave: “Finančne oblike nasilja, materialne oblike, zahteve po prenosu dediščine, denar, pokojnine. Svojci želijo materialne dobrine starejšega pridobiti čim prej.”

398

žrtev nasilja v družini so v lanskem letu obravnavali na Centru za socialno delo Južna Primorska, od tega

60

žrtev nasilja, starejših od 71 let.

Starejši se zaprejo in na vprašanja pogosto odgovarjajo s kratkimi odgovori, so prestrašeni, ob obisku prostovoljca pogledujejo, ali so prišli sami. To so znaki, ob katerih je treba biti pozoren, pravi Rožca Šonc. Ko jih zaznajo, ob dogovoru z uporabnikom obiske izvajajo pogosteje, več imajo obhodov mimo hiše znotraj naselij. Nekoliko težji je obhod v mestih, kjer morajo biti posebej pozorni na vse omenjene znake.

“Najpogosteje gre za prikrite, bolj subtilne oblike ekonomskega, psihičnega nasilja nad starejšimi osebami vključno z manipulacijami s starostnikovimi čustvi, ki nimajo stikov z okolico (sosedi, patronažno službo). Opažamo omejevanje svobode in družbenih stikov starejšim,” je sporočila direktorica CSD Severna Primorska Patricija Može. Tako svojci denimo ne dovolijo starejši osebi namestitve v institucionalnem varstvu, ker so odvisni od njegovih financ in hkrati se zavedajo obveznosti doplačevanja institucionalnega varstva. To opažajo tudi v CSD Severna Primorska in dodajajo, da pogosto finančno pomoč pričakujejo in izsiljujejo mlajši z nižjimi dohodki.

Rožca Šonc

Vodja programa Starejši za starejše v okviru Zdus

“Svojci želijo materialne dobrine starejšega pridobiti čim prej.”

Najbolj prizadene zapustitev

Pogosto prezrta oblika nasilja je zanemarjanje, pravijo na Inštitutu Antona Trstenjaka. V južnoprimorskem CSD opažajo, da je to tudi najpogostejša oblika. “Oseba, ki skrbi za starejšo osebo, ni zmožna ali pripravljena zagotoviti osnovnih življenjskih pogojev, kot so na primer hrana, bivalni prostor, zdravstvena oskrba, skrb za osebno higieno starejše osebe, socialni stiki …” pojasnjuje Damjana Jurman. Oblika zanemarjenosti, ki še posebej prizadene starejšo osebo, je zapustitev. To se pogosto dogaja tudi v bolnišnicah ali domovih za starejše.

Na CSD Severna Primorska beležijo zelo redke prijave nasilja. “Pogosto v razgovorih s starejšimi 'med vrsticami' prepoznavamo nasilje, ki se izvaja nad njimi. Do nasilnega vedenja prihaja iz različnih razlogov: nasilni odnos se v starosti samo nadaljuje in lahko tudi stopnjuje zaradi bolezni, na primer demence ali oslabelosti, ki je bližnji ne razumejo in so posledično nestrpni,” je sporočila direktorica Patricija Može. Naletijo pa tudi na težave, povezane z zlorabo alkohola povzročiteljev nasilja, v primeru težav v duševnem zdravju pa se navadno agresivno vedenje poveča ob opuščanju predpisanega zdravljenja ali se stopnjuje kmalu po zaključku hospitalizacije.

Patricija Može

direktorica CSD Severna Primorska

“Opažamo omejevanje svobode in družbenih stikov starejšim.”

Da alkoholizem pogosto spremlja nasilje, pravijo tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka. “Nasilje lahko povzročajo nerešene zamere ali travme iz preteklosti, ko je imel starejši človek še več moči in je mogoče sam izvajal telesno ali psihično nasilje. Če bližnji teh težkih situacij ne uspejo dobro predelati – kar je težko in je razumljivo, da marsikomu tudi ne uspe – se lahko vzorci nasilnega vedenja prenesejo naprej in tako je prej nasilen človek nasilja deležen v svoji onemoglosti,” je v imenu inštituta zapisal strokovni delavec na socialno varstvenem programu Staranje brez nasilja Alen Sajtl.

Oskrba v rokah ljudi, ki niso dovolj usposobljeni

In kaj so najpogostejši razlogi, da prihaja tudi do oblik nasilja, ki se ne odvijajo znotraj družinskega okolja, ampak prihajajo od zunaj – kot smo ji bili nedavno priča v Izoli? Na Inštitutu Antona Trstenjaka opozarjajo, da pomanjkanje kadra v dolgotrajni oskrbi in velikokrat težki delovni pogoji vodijo v preobremenjenost in izgorevanje še tako dobrih delavcev. “Zaradi neurejenosti področja vse pogosteje prihaja do negativne selekcije. Del sposobnih ljudi odide, oskrbovalne službe pa neredko prevzemajo ljudje v socialnih stiskah, ki pogosto drugega dela ne dobijo. Običajno se zadovoljivo usposobijo za samo oskrbovalno storitev, ne pa tudi za odnosno, človeško raven oskrbe,” so zapisali.

Inštitut Antona Trstenjaka

“Del sposobnih ljudi odide, oskrbovalne službe pa neredko prevzemajo ljudje v socialnih stiskah, ki pogosto drugega dela ne dobijo.”

Alen Sajtl

strokovni delavec na programu Staranje brez nasilja

“Če bližnji težkih situacij ne uspejo dobro predelati, se lahko vzorci nasilnega vedenja prenesejo naprej in tako je prej nasilen človek nasilja deležen v svoji onemoglosti.”

---