Manj na cesti, več na toplem
Tik preden je letošnja zima pokazala svoje prave zobe, so v Novi Gorici odprli dnevni center za brezdomce. Kar pomeni, da so od sredine decembra lani tisti Novogoričani, ki so zaradi takšnih in drugačnih razlogov ostali brez strehe nad glavo, dobili zavetje, kjer lahko na toplem preživljajo popoldneve in zaužijejo dva topla, hranljiva in zdrava obroka.
Da so postreženi kot kralji in da se počutijo kot v hotelu, povedo tisti, ki že slaba dva meseca redno obiskujejo dnevni center na Bidovčevi ulici. Prej so enajst let tople obroke prevzemali in jih zaužili kar na ulici ... Že dva meseca tako občutijo tudi, kako je biti sit na toplem, saj je spomin na to, kako je biti lačen na mrazu, po dolgih letih le odšel v pozabo.
Za Novo Gorico, ki bo čez manj kot dve leti postala Evropska prestolnica kulture, je edino smiselno, da ji je uspelo oblikovati dnevni center za brezdomce, pa četudi le med 14. in 20. uro.
V prvi vrsti gre za zelo pohvalno gesto, ki je z ulic “vzela” tiste, ki so na njih doma. Vsaj za nekaj ur na dan. Za mesto, kot je Nova Gorica, ki bo čez manj kot dve leti postalo Evropska prestolnica kulture, je edino smiselno, da ji je uspelo oblikovati dnevni center za brezdomne osebe, pa četudi le vsak delovnik med 14. in 20. uro. Sedaj ostaja odprto še vprašanje, kje bi se lahko brezdomne osebe na Goriškem zadrževale vsak dan med 10. in 14. uro in ob koncih tedna. Uporabniki dnevnega centra “vabijo” na obisk tudi novega župana, saj mu lahko pomagajo pri urejanju problematike brezdomstva v mestu. Vabijo ga tudi v “bazo”, ki jih provizorično ščiti pred burjo, mrazom, poletno pripeko ... v času, ko dnevni center in zavetišče nista odprta. Navežejo se tudi na javne toaletne prostore v mestu brez toaletnega papirja ...
V poplavi potrošniških idej, ki nam na vsakem koraku vsiljujejo razmišljanje o tem, katera znamka avtomobila “je” najhitrejša, katero kolo “pelje” samo, kateri mobilni telefon “dela” najlepše fotografije in katera hrana nam bo “zgradila” mišice, se peščica naših someščanov še zdaleč ne ukvarja s tako nesmiselnimi vprašanji, ampak s temeljnim: kako bodo preživeli dan. In to v najosnovnejšem eksistencialnem smislu. In ne potrošniškem. Ker oni se v resnici niti nočejo zadrževati na ulici. Radi so v skupnosti, še posebej, kjer so lahko funkcionalni. Ob tem so tudi zelo skromni in hvaležni.
Slepo lahko sledimo prepričanjem, da so brezdomne osebe del vsakega mesta in predstavljajo problem, ki je vedno bil in vedno bo. Lahko pa se tudi zamislimo ob trenutnem položaju brezdomstva, ki se slabša: število brezdomcev se k sreči (še) ne povečuje, a žal na račun tistih, ki so umrli, kar pomeni, da brez doma ostajajo vedno novi, med njimi tudi mladi.