V Jadranskem morju še veliko neodkritih zakladov

Pomorski muzej Piran je ob slovenskem kulturnem prazniku v prostorih nekdanjega skladišča soli Monfort gostil podvodnega fotografa in snemalca Andreja Vojeta. Ta je prisotne popeljal v globine Jadranskega morja in osvetlil skrivnosti potopljenih ladij in letal. Predstavil je tudi nekatera odkritja hrvaških podvodnih arheologov, s katerimi ga veže plodno sodelovanje.

PORTOROŽ > “Večina razbitin je na hrvaški strani Jadranskega morja, na italijanski strani jih je manj, pa tudi slabše raziskane so. Razlogi za to so povsem geografske narave. Trgovske pomorske poti so v glavnem potekale vzdolž vzhodne jadranske obale, na notranji strani otokov, kjer so bile ladje bolje zavarovane pred neugodnimi vremenskimi pojavi,” je pojasnil Andrej Voje, podvodni fotograf in snemalec, ki mu delo s podvodnimi arheologi ni tuje. Že večkrat jih je spremljal med raziskovanjem potopljenih ladij in amforišč, njihovo delo in najdišča pa filigransko dokumentiral. Dno Jadranskega morja je pravzaprav posejano z arheološkimi ostalinami, še pove.

Presečišče starorimske in grške civilizacije

Na tem območju je še ogromno amfor, ladij in drugih potopljenih zakladov, morda največ v Sredozemlju, saj je bil Jadran na presečišču starorimske in grške civilizacije, izvemo. Na predstavitvi z naslovom Pomorske skrivnosti v Infocentru Monfort v Portorožu je osvetlil nekatere med najbolj znanimi razbitinami ladij in letal, ki jih je imel priložnost raziskovati s hrvaškimi podvodnimi arheologi.

Tridesetletna kariera

Andreja Vojeta je fotoaparat spremljal že na njegovih prvih potopih pred tridesetimi leti, v zadnjih letih pa je fotoaparat zamenjala podvodna kamera. Svoje podvodne fotografije je delil tudi z bralci revije National Geographic ter prejel številne nagrade in priznanja.

Med drugim turško galejo, ki je nasedla na čereh in se potopila ob otočku Sveti Pavao pri Mljetu - poleg topov, keramike in drugega ladijskega tovora so tam odkrili dragoceno keramiko Izmir, ki je bila pred več kot štiristotimi leti izjemno cenjena tudi na evropskih dvorih -, potopljeno bizantinsko galejo blizu naselja Polače na Mljetu in najdišče amfor v zalivu Letavica na Pagu, kjer je na morskem dnu ohranjenih najmanj 600 tovrstnih glinastih posod.

V objektiv je ujel tudi razbitine, ki so potapljačem že dobro znane, a kljub temu dih jemajoče: med drugim razbitini tovorne ladje Teti in ameriškega bombnika B24, ki ležita na dnu nedaleč od vhoda v Komiški zaliv na Visu, ter okostje nemškega bombnika Junkers 87, ki je zasilno pristal v morju ob otoku Žirje. Sicer pa je Voje od arheologov izvedel, da je na dnu Jadranskega morja verjetno še veliko neodkritih zakladov. Več v naslednjem 7. Valu.

Andrej Voje

podvodni fotograf in snemalec

“Dno Jadranskega morja je posejano z arheološkimi ostalinami.”

---