Dolgih dvanajst let bolniške odsotnosti

Dolgotrajna bolniška odsotnost ni le posledica resnih bolezni, je tudi posledica predolgega čakanja na določitev diagnoze in zdravljenje ter na ugotovitve preostale delazmožnosti ter na preusposobitev. Predolgi so tudi postopki za invalidsko upokojitev. Sodobne zakonodaje, ki bi to urejala primerno in hitro, ni, je pa vrsta okostenelih predpisov, ki jih je treba izboljšati s pomočjo vrste strokovnjakov in iskanjem konsenza z delavci, delodajalci in odločevalci.

SLOVENIJA, PRIMORSKA > Slovenija nima delovnih mest, prilagojenih varnemu delu in prekvalifikacijam. Ima pa vse več absentizma, ki bremeni zdravstveno blagajno, plačnika nadomestila za bolniško odsotnost nad 31 dni. Takih odsotnosti je vse več, najdaljši trajata celo dvanajst let. Večletni staležniki so tudi na Primorskem.

Izdatke za nadomestila za začasno zadržanost z dela plačuje, ne glede na dolžino posamičnega staleža, obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je del javne zdravstvene blagajne ZZZS. Ti izdatki od leta 2015 strmo naraščajo. Leta 2013 so znašali 224,7 milijona evrov, leta 2017 že 314,7 milijona, leta 2020 444,2 milijona evrov, leto zatem 497,7 milijona evrov in lani že 713,6 milijona evrov. Glede na leto 2021 je znašal porast teh stroškov že dobrih 43 odstotkov.

Vse več bolnih

Leta 2022 se je število dni bolniških staležev v primerjavi z letom 2021 povečalo za 2,221.156 dni (za skoraj 27 odstotkov). Delež teh dni v breme ZZZS se je lani v primerjavi z letom poprej zvišal za skoraj štiri odstotke. Število dolgotrajnih staležnikov konec meseca decembra 2022 se je, v primerjavi z mesecem prej, povečalo za 605 primerov, kar je skoraj dva odstotka v enem mesecu.

Nove obremenitve zahtevajo posodobitev zakonodaje

Kot razkriva analiza ZZZS, je vzrokov za takšno rast več. Na prvem mestu so epidemiološke razmere (nadomestila, ki so posledica obvezne izolacije zaradi covida-19, so leta 2022 znašala 191,9 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2021 za skoraj 100 odstotkov višja). Sledi vzrok, ki je posledica spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki je skrajšal število dni odsotnosti v breme delodajalcev (to je, tako ZZZS, terjalo dodatnih 33 milijonov evrov), istočasno so se zvišale še povprečne osnove za obračun nadomestil v letu 2022.

“Upoštevaje še vedno dokaj visoko zaposlenost, nenehno spreminjanje strukture aktivnega prebivalstva (kar je posledica daljše upokojitvene starosti) in sistemsko pomanjkljivost, ker ni omejitve trajanja staleža (gre za začasno nezmožnost za delo) ter neusklajenost postopkov ugotavljanja začasne nezmožnosti (to ugotavlja ZZZS) in trajne nezmožnosti za delo (kar ugotavlja ZPIZ), vse omenjeno povzroča nenehno rast izdatkov ZZZS za ta nadomestila,” znane vzroke našteva Damjan Kos iz ZZZS.

Staležnikom izplačali 500 milijonov evrov

ZZZS je leta 2021 izplačal približno 500 milijonov evrov nadomestil plače za ljudi v bolniškem staležu. Od tega je bilo v OE Koper približno 37 milijonov evrov izplačil in v OE Nova Gorica približno 21 milijonov evrov. 500 milijonov evrov je 15 odstotkov vseh odhodkov v blagajni ZZZS. Podatki za leto 2022 še niso obdelani.

Bi se pa razmere občutno izboljšale že, če bi Slovenija takoj vzpostavila učinkovit sistem hitre poklicne rehabilitacije in hitrega vračanja staležnikov nazaj na delovna mesta. Za kar je nujna posodobitev zastarele zakonodaje s področja invalidskega varstva in večje kompetence družinskih zdravnikov in aktivnejše sodelovanje specialistov medicine dela in športa v teh postopkih.

Slovenija takoj potrebuje prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakona o delovnih razmerjih in zakona o varnosti in zdravju pri delu.

Najpogostejše bolezni Primorcev

Po zbiranju podatkov glede na diagnoze je zadnja tri leta opaziti strm porast vseh vrst okužb, od tistih zaradi epidemije do vseh okužb dihal, bronhitisa, okužb črevesja, noric. Narašča tudi število rakavih bolezni vseh vrst, sladkorne bolezni in zapletov zaradi nje, obolenj hrbtenice, sklepov, vratu. Vse več je tudi različnih duševnih motenj in bolezni duševnega zdravja. Naraščajo obolenja kot so skleroza, epilepsija, okvare in motnje živčevja, demenca. Več je tudi bolezni z motnjami vida in okvarami sluha, povišanim krvnim tlakom, bolezni srca in ožilja, možganske kapi, okvar možganov, bolezni prebavil, jeter, ulkusne razjede spodnjih udov, artroze kolkov in kolen, obolenj sklepov, hrbta, ledvic, mehurja. Naraščajo ženska neplodnost in obolenja v nosečnosti.

Najnovejši podatki so na voljo za 31. december lani in razkrivajo, da sta tedaj trajala dva najdaljša bolniška staleža že skoraj dvanajst let.

To omogoča zastarela zakonodaja, ki dovoljuje tako dolge bolniške staleže. Teh nima nobena druga evropska država, saj je povsod najdaljša dopustna bolniška odsotnost z dela omejena na praviloma največ eno leto. Zato ni težav z absentizmom.

Slovenija potrebuje sistemsko ureditev s poudarki na hitri diagnozi, zdravljenju, individualnem načrtu medicinske rehabilitacije, hitro prekvalifikacijo. Prenove so potrebni vsi invalidski postopki, ki jih je treba poenostaviti, zlasti pa skrajšati in staležnikom omogočiti hitro invalidsko upokojitev, če ni druge možnosti.

“Bolniška” višja od invalidske pokojnine

Zdravniki, ki obravnavajo bolnike, začasno nezmožne za delo, med drugim ocenjujejo, da je vse več dolgotrajnih bolniških staležev tudi posledica staranja delavcev in daljšanja delovne dobe, med tem pa vsa delovna mesta še niso neprilagojena staranju, pogoji za delo niso ustrezni, ponekod niti minimalnih standardov glede varnosti in primernosti dela ne izpolnjujejo. Zatika se tudi pri ugotavljanju in določanju odgovornosti delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje.

Damjan Kos dodaja: “Je pa še en vidik, ki je pomemben: višina bolniškega nadomestila je višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine. Ta dodatna dejavnika vplivata na podaljševanje bolniškega staleža. Na to je marca lani opozoril OECD in izdal Sloveniji smiselna priporočila.”

Absentizem tudi na Primorskem

V območnih enotah ZZZS zbirajo vse podatke o bolniških staležih, daljših od meseca dni. Tudi najnovejši podatki s koprske in novogoriške enote se nanašajo na 31. december 2022. Skupaj je bilo konec lanskega leta v dolgotrajnem bolniškem staležu v koprski enoti ZZZS 2246 delavcev, v novogoriški pa 1601 zaposleni.

V staležu od 30 do 45 dni je bil v enoti Koper 201 delavec, v enoti Nova Gorica 138 zaposlenih. V staležu od 45 dni do pol leta je bilo v Kopru 974, v Novi Gorici 719 zaposlenih. Od pol leta do enega leta jih je bilo v Kopru 414, v Novi Gorici 299, od enega leta do leta in pol v Kopru 261, v Novi Gorici 193. Število staležnikov v naslednjem dodanem polletnem intervalu sicer povsod upada, a število tistih, ki so bili v dolgotrajnem staležu od štiri leta do štiri leta in pol, je v Kopru znašalo 14, v Novi Gorici enajst oseb, od štiri leta in pol do pet let v Kopru 13, v Novi Gorici pet, nad pet let pa je bilo takih v Kopru 32, v Novi Gorici pa 14.

Dolgotrajni covid ni bolezen

V skupini bolniških staležev do 31 dni je zadnja tri leta poleg nege družinskega člana in spremstva nastala velika skupina tistih zaradi izolacije, povezane z okužbo s covidom-19. Ni pa podatkov odsotnosti z dela zaradi tako imenovanih posledic kovida oziroma dolgotrajnega kovida, kot se je poimenovanje uveljavilo v pogovoru in ga omenjajo tudi zdravstveni delavci, ko opisujejo trajnejše zaplete z zdravjem po preboleli okužbi. A ZZZS podatkov o takšnih odsotnostih ne zbira. “Dolgotrajni kovid ni opredeljen kot posebna bolezen, skladno z mednarodno klasifikacijo bolezni.”

Ukrepati takoj

ZZZS je potrebo in predloge za takojšnjo spremembo zakonodaje zaradi vse večjega absentizma že pred časom posredoval zdravstvenemu ministrstvu. “Nujna je celovita prenova sistema bolniškega staleža in pridobivanja pravic iz invalidskega zavarovanja ter v njem bolj poudarjen aktivnejši pristop ohranjanja delovne sposobnosti zavarovanca in seveda zgodnejše vključevanje v postopek, ki bo bolj primerljiv višini nadomestila za bolniško odsotnost in invalidsko pokojnino,” sporoča ZZZS.

Absentizem je veliko breme za zdravstveno blagajno ZZZZS in državo. “Nova zakonodaja mora jasno opredeliti pravice in dolžnosti vseh deležnikov ter dati organom odločanja ustrezne instrumente za urejanje te problematike. V procesu moramo sodelovati ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, ZPIZ in ZZZS.”

---