Vsaka doba potrebuje novo Lepo Vido

Lepa Vida, stalnica v slovenski književnosti, bo drevi doživela krstno uprizoritev na odrskih deskah koprskega gledališča. Tako kot sam mit se tudi glasbeno-gledališka kreacija režiserja Marjana Nećaka in dramaturginje Staše Prah ukvarja z osrednjim motivom hrepenenja in njegovimi neštetimi različicami. Gledalcu zastavlja vprašanje: Kaj sploh je hrepenenje?

KOPER > “Hrepenenje ima v našem kulturnem prostoru melanholično zaznamovan pomen. Kdor hrepeni, je nekoliko čuden. Velja tudi, da tisti, ki hrepeni, malo bluzi,” na zastavljeno vprašanje odgovarja dramski igralec Rok Matek, v tej predstavi tudi animator lutk. A ravno ta čudaškost, ki navdaja hrepeneči lik Lepe Vide, je dramaturginjo Stašo Prah pripravila do tega, da se je lotila pisanja teksta. “Najprej sem padla v nekakšen krč - vsi poznajo Lepo Vido, o njej obstaja več tisoč strani analiz, teorij ... Kasneje sem prišla do zaključka, da je pesem, ki navidez deluje preprosto, tudi izrazito mitološka. V njej je nekaj zakodiranega ... nekaj, kar mi je dalo vedeti, da vsako obdobje človeštva potrebuje novo Lepo Vido,” je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Staša Prah. “Zajeti pomen hrepenenja je praktično nemogoče, saj gre pri tem za nekaj izrazito intimnega. Za vsakega od nas nosi nekaj zelo specifičnega. Zato se mi je zdelo, da moram iz klasičnih predpostavk, kaj Lepa Vida je, stopiti v svojo lastno intimo in skozi svojo osebno prizmo napisati novo besedilo,” je še dodala.

Igra, glasba in lutke

Glasbeno-gledališka stvaritev je plod še enega od mnogih sodelovanj koprskega gledališča in Slovenskega stalnega gledališča Trst. Direktorju slednjega Danijelu Malalanu je tako kot gledališče tudi glasba od nekdaj blizu. V vlogi Vidinega ostarelega moža bo namreč poprijel tudi za saksofon. “Peganov se ne boš kar tako rešil,” se je pošalil, saj je bil njegov prvi učitelj saksofona Leander Pegan, oče direktorice koprskega gledališča Katje Pegan.

Združevanje gledališke igre z izvajanjem žive glasbe, uporabo rekvizitov in animiranjem lutk je izrazito kompleksen proces, ki mu bomo lahko priča na drevišnji premieri. Koordinacijo omenjenega procesa je režiser Nećak zaupal dramskemu igralcu Klemnu Janežiču, ki je pred dnevi navdušil z interpretacijo Prešernove poezije na proslavi ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu. “Gledališče, ki ga odpira Marjan (Nećak, režiser op. a.), ponuja neverjetno veliko možnosti, s katerimi pridejo tudi nove zahteve in naloge, ki jim morajo biti igralci kos,” je kompleksnost predstave pojasnil Janežič.

Zadnjo besedo ima vedno Vida

Medtem ko bo Malalan po odru paradiral s saksofonom, bo za bobnarske paličice poprijel Izolan Blaž Popovski. Kot pravi, je v srednješolskih dneh igral v nekaj garažnih ansamblih, a že dolgo ni sedel za bobne: “Bil je zahteven izziv. Rad imam izzive.”

Naslovna vloga je pripadla igralki Anji Drnovšek, ki jo slovensko občinstvo najbolje pozna po televizijskih vlogah v serijah Usodno vino, Reka ljubezni in Najini mostovi. Z Lepo Vido se na odrske deske vrača po porodniškem dopustu, kar jo z vlogo še bolj poveže. “Težko govorim o Lepi Vidi. Karkoli bom povedala, bo izpadlo kot podčrtavanje emocij, ki se bodo prebudile gledalcem, in tistih, ki se meni skozi predstavo,” nam je zaupala glavna igralka.

Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj ob 20. uri, ponovitve bodo sledile v torek ob 19. uri, ter v sredo in četrtek ob 20. uri.

---