Pred 40 leti za ogromne, zdaj za manjše zadrževalnike

V četrtek so Istro obiskali predstavniki kmetijskega ministrstva ter novega ministrstva za naravne vire in prostor, obeh služb državne uprave torej, v katerih se ukvarjajo z urejanjem vodnih zadrževalnikov za namakanje kmetijskih zemljišč. Kot kaže, država po dolgih letih spet razmišlja, kako se pri pridelavi zelenjave in sadja zoperstaviti vse hujšim sušam, ki se začenjajo že zgodaj spomladi in se zavlečejo v pozno jesen.

Vanganelsko jezero so uredili  leta 1964 za zaščito pred poplavami 
in  namakanje bližnjih  polj, na katerih pa so kasneje posadili 
breskve, ki namakanja niso potrebovale. Odkar se sadje umika 
zelenjavi, je povsem drugače.   Foto: Zdravko Primožič/FPA
Vanganelsko jezero so uredili leta 1964 za zaščito pred poplavami in namakanje bližnjih polj, na katerih pa so kasneje posadili breskve, ki namakanja niso potrebovale. Odkar se sadje umika zelenjavi, je povsem drugače.  Foto: Zdravko Primožič/FPA

ISTRA > “Ureditev namakanja in namakalnih sistemov je ena glavnih prioritet našega ministrstva. Za gradnjo v obdobju 2022–2023 namenjamo denar Podnebnega sklada, v okviru katerega bomo izpeljali projekt 'Vzpostavitev in sanacija zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč',” je poudaril državni sekretar s kmetijskega ministrstva Darij Krajčič.

Ogromna zajetja načrtovali v dolini reke Dragonje

S podnebnim skladom upravlja ministrstvo za okolje, podnebje in energetiko, ministrstvo za naravne vire in prostor pa je zadolženo za umeščanje zadrževalnikov v prostor, zato je Krajčič skupaj s sekretarjem s tega ministrstva, Matejem Skočirjem, obiskal Istro, da bi z lokalnimi kmeti ugotovili, kateri v preteklosti že načrtovani vodni viri za namakanje kmetijskih površin bi bili zdaj še ustrezni. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so jih na veliko snovali v dolini reke Dragonje, vendar so takrat razmišljali o nekaj ogromnih zajetjih, zdaj pa bi kmetje potrebovali več manjših zadrževalnikov. Poleg tega je načrtovati posege v dolino bistveno težje, odkar je del Nature 2000 - omrežja posebnih varstvenih območij. Ugotoviti bodo skušali tudi, ali bi bilo bolj smiselno obuditi nekdanjo akumulacijo v Sečoveljski dolini, predvideti nova zajetja na območju Sermina in Valmarina ...

Sekretarja sta si ogledala mehke jezove na Rižani, akumulacijsko jezero v Vanganelu in zadrževalnika koprske Kmetijske zadruge Agraria v kmetijsko-razvojnem centru Purissima, kjer zajeto vodo uporabljajo tudi v rastlinjakih.

Dodatni ukrepi pri oskrbi s pitno vodo?

Skočir je opozoril še, da je njihova prioriteta tudi oskrba slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo. Zavzemajo se za medresorsko sodelovanje, ki bi prineslo celostne rešitve ter ohranilo naravne vodne vire in čisto pitno vodo. “Sklicali bomo vladno medresorsko delovno skupino za pripravo dodatnih ukrepov za ureditev oskrbe s pitno vodo prebivalcev slovenske Istre in kraškega zaledja,” je napovedal.

Poleg kmetov so bili Krajčičevi in Skočirjevi sogovorniki predstavniki koprske občine, Kmetijsko svetovalne službe Koper (deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica), lokalni predstavniki Direkcije RS za vode ... “Za nas je najpomembnejše to, da sta državna sekretarja izrazila podporo našim načrtom za ureditev namakanja v Vanganelski dolini iz tamkajšnjega jezera,” so nam o tem delovnem obisku iz Ljubljane povedali v občinski službi za odnose z javnostmi.


Najbolj brano