Ne le hiše, želijo odpreti vrata v skupnost

“Danes je jutro dišalo po pomladi, čeprav je bil Kras odet v zimski plašč. In obrazi stanovalcev so žareli. Tiho veselje in pričakovanje po novem, drugačnem življenju je tlelo v njihovih očeh.” S temi besedami so v Domu na Krasu pospremili današnjo otvoritev dolgo pričakovanih prvih dveh hiš za 12 stanovalcev v Divači.

Trak pred prvo od za zdaj dveh hiš so skupaj z bodočima stanovalkama prerezali (z leve): županja Alenka 
Štrucl Dovgan, Andrej Grdiša in v.d. direktorice Doma na Krasu Nevenka Ražman.    Foto: Katja Kirn Vodopivec
Trak pred prvo od za zdaj dveh hiš so skupaj z bodočima stanovalkama prerezali (z leve): županja Alenka Štrucl Dovgan, Andrej Grdiša in v.d. direktorice Doma na Krasu Nevenka Ražman.  Foto: Katja Kirn Vodopivec

DIVAČA > “Komaj čakam, da se vselim v hišo. Vse bo drugače, moj dan bo drugačen, bolj bom svobodna,” je na današnji otvoritvi prvih dveh stanovanjskih enot Doma na Krasu v Divači navdušeno pripovedovala 26-letna Katja Černe, ki se po več letih življenja v domu v Dutovljah že nestrpno veseli selitve v Divačo, kjer bo prvič imela čisto svojo sobo.

Katja Černe, ki se bo v Divačo preselila iz doma v Dutovljah, se najbolj veseli svoje sobe. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Nevenka Ražman

v. d. direktorice Doma na Krasu

“Ne gre samo za preselitve na nove lokacije, gre za nov mejnik v življenju, nov začetek, nove priložnosti in višjo kakovost življenja stanovalcev.”

“Ne le da odpiramo vrata novih domov, ampak začenjamo uresničevati cilj nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2023, s katerim osebam s težavami v duševnem zdravju in invalidnim osebam omogočamo življenje izven institucije v skupnostih, v domačem okolju, ki je spodbudno in v oporo vsem, ki so v življenju odvisni od pomoči in podpore drugih,” je dejala v. d. direktorice Doma na Krasu Nevenka Ražman.

V dve hiši, v katerih je prostora za štiri do šest stanovalcev, se bo predvidoma 13. februarja vselilo skupno 12 stanovalcev iz matične hiše v Dutovljah ter iz stanovanjskih enot v Sežani in Postojni. Zanje bo 24 ur skrbelo 12 zaposlenih. Po preselitvi bo v domu v Dutovljah nastanjenih še 107 stanovalcev. V okviru projekta deinstitucionalizacije, za katerega je Dom na Krasu prejel devet milijonov evrov evropskega denarja, bodo na nove lokacije do konca letošnjega leta preselili še 70 stanovalcev, in sicer v dve dodatni stanovanjski enoti v Divači, dve v Novi Gorici, po eno pa v Solkanu in v Renčah. Cilj je, da v naslednjih treh letih izpraznejo matično stavbo. Po prenovi pa bi ta dobila nove vsebine.

Alenka Štrucl Dovgan

županja Občine Divača

“Nove stanovalce sprejemamo z odprtimi rokami. Verjamem, da bodo postali del naše skupnosti.”

Poleg štirih dvo- in enoposteljnih sob stanovalce v hišah čakajo prostorni in svetli dnevni prostori. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Kot je poudarila, se je preselitev stanovalcev zgodila prav v letu, ki je razglašeno za leto duševnega zdravja. “In prav za duševno zdravje gre. Ne gre samo za preselitve na nove lokacije, gre za nov mejnik v življenju, nov začetek, nove priložnosti in višjo kakovost življenja stanovalcev, za Dom na Krasu pa tudi za nov način dela - oblikovanje storitev po meri uporabnika.”

Ko bodo stanovalcem predali ključe hiše, si želijo, da bi jim ta ključ “odpiral vrata v skupnost”.

Županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je novim stanovalcem Divače zaželela dobrodošlico, je dejala, da kljub začetnemu nasprotovanju projektu dela občanov, ki je bilo posledica “netransparentnega in slabega komuniciranja na začetku projekta”, verjame, da bodo v dialogu z Domom na Krasu in pristojnim ministrstvom našli rešitve, ki bodo dobre za vse. “Nove stanovalce sprejemamo z odprtimi rokami. To so ljudje, tako kot vsi ostali. Res, da jih je življenje zaznamovalo z neko hibo, toda prav zato si zaslužijo boljše življenje. Verjamem, da bodo postali del naše skupnosti,” je dejala županja.

Da imajo deinstitucionalizacije v Sloveniji že dolgo brado, je spomnil direktor direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na ministrstvu za solidarno prihodnost Andrej Grdiša. Če je bil v preteklosti poudarek predvsem na izboljšanju stanovanjskih razmer, jih zdaj čaka več dela na vsebini in vključevanju ranljivih skupin prebivalstva v skupnost. “Dokazano je, da prav vključenost v skupnost, namesto zaprtja za nekimi ograjami in zidovi, ključno prispeva k izboljšanju zdravja in kakovosti življenja teh ljudi,” je poudaril. Kot je še dodal, na ministrstvu tako zavod kot v. d. direktorice pri njihovem delu podpirajo in bodo tudi v bodoče stali na strani ranljivejših skupin prebivalstva.

“Eno so hiše, zidovi, drugo pa način razmišljanja, kako bomo spremenili kulturo vseh nas, da bomo postali vključujoča družba, ki vsakega posameznika obravnava na dostojen in enakovreden način,” je opomnila direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc.


Najbolj brano