Ameriški sindrom v naših šolah
Medvrstniško nasilje je po covidnem zatišju (beri zaprtih šolah) spet v porastu: policija je leta 2021 obravnavala 216 tovrstnih kaznivih dejanj in lani 296. A lahko jih pričakujemo še več, saj jih je bilo leta 2020 300, leto prej pa 390.
Ko se tako občutno poslabša vreme, vremenoslovci takoj prižgejo alarm. Zakaj torej v celotni družbi ne zaženemo opozorilnega signala? Ker so posledice vremenskih katastrof takoj opazne, stopnjevanje nasilja, fizičnega ali psihičnega (prvo je značilnejše za dečke, drugo za dekleta), pa šele čez čas? Ali ker so nekateri še kar prepričani, da agresije ni bistveno več in da se o njej zdaj le glasneje govori?
Odsotnost meja, agresija, aluzija na seks in ustvarjanje odvisnosti prežemajo vse pore sodobne družbe, naj gre za risanke, video igrice, filme, reklamne oglase ali (otroške) trgovine.
To o priznavanju vedenjskih ekscesov večinoma drži. Po osnovnih šolah jih ne pometajo več pod preprogo, kot so počeli še pred nekaj leti, ko je šlo za osamljene primere, zaradi katerih so se bali, da bodo ob dobro ime. Zdaj jih priznavajo, sočasno pa opozarjajo na svojo nemoč. Na potezi so torej starši, psihologi, pedopsihiatri in drugi strokovnjaki. Pa se odzovejo res tako, kot bi se morali?
Čeprav ima nasilje tisoč in en obraz in so različni tudi vzroki zanj, je treba ločiti med enkratnimi odzivi, ki jim, denimo, botruje ločitev staršev, in neprestanim agresivnim vedenjem. Strokovna pomoč mora priti čim prej in mora biti ustrezna, saj se da pomagati večini problematičnih otrok in mladostnikov. Le pri treh do petih odstotkih so motnje ali poškodbe prehude, pravi ravnateljica Strokovnega centra Planina dr. Leonida Zalokar. Pri vseh ostalih pa bi si bilo dobro priti čim prej na jasno, ali njihovo nasilje porajata pomanjkanje meja in preveč permisivna oziroma sočutna vzgoja. Za njenega utemeljitelja velja v prejšnjem stoletju preminuli ameriški pediater Benjamin Spock, toda odsotnost meja, agresija, aluzija na seks in ustvarjanje odvisnosti prežemajo vse pore sodobne družbe, naj gre za risanke, video igrice, filme, reklamne oglase ali (otroške) trgovine, v katerih je najprej videti čokolado in igrače, šele zatem pripomočke in oblačila.
Dr. Vesna Vuk Godina vsaj od osamosvojitve Slovenije opozarja na pomanjkanje očetovske avtoritete in v zadnjem obdobju na patološke narcise, ki jih starši v nenehni skrbi za njihovo srečo oropajo nujno potrebnih socialnih veščin. “Ker med tretjim in četrtim letom ne ločijo med 'ja' in 'ne', ne razvijejo vesti in verbalno niso ustavljivi, ampak samo s fizičnim nasiljem drugega. To je problem javnih šol v ZDA in samo vprašanje časa je, kdaj bo ta sindrom prišel k nam,” je napovedala septembra 2020. Dobri dve leti kasneje imamo ameriški sindrom v Sloveniji.