Trajnostno, sonaravno in - šampanjec

Pandemija je precej premešala karte tudi na vinski sceni. Zlasti v letih 2020 in 2021, ko se je življenje na številnih koncih sveta ustavilo, so ljubitelji vin osvojili nove navade, od katerih so nekatere ohranili. Prav tako so spremembe vidne pri vinarjih, zlasti pomemben je večji zasuk k trajnostni in sonaravni pridelavi. Pomemben del novih trendov pa pogojujejo klimatske spremembe, ki med drugim botrujejo spremenjenim značilnostim nekaterih rastišč, kar prav tako narekuje spremembe pri pridelavi vin.

Vina, ki so jih vinarji pridelali v času koronskega zaprtja, torej letnika 2020 in 2021, deloma pa tudi letnik 2019, odlikuje povečana natančnost pridelave, kar se pri marsikaterem vinu in vinarju odraža v večji fokusiranosti in izpeljavi vin. Vinarji so imeli čas, niso hodili veliko naokrog, tudi turistov ni bilo k njim, zato so se delu v vinogradu in kleti lahko izdatneje posvetili.

Nakupovanje prek spleta

Pandemija je pomembno spremenila nakupovalne navade ljubiteljev vin. Pospešila je rast e-trgovine, veliko ljudi, ki so bili prej konvencionalni potrošniki in so si izdelek pred nakupom ogledali ter ga potežkali, je začelo številne potrebščine in dobrine nakupovati prek spleta. Spletno naročanje je povečalo potrebo po ustrezni predstavitvi, zato so bili razvijalci spletnih strani in digitalni oglaševalci med epidemijo zelo iskani in zasedeni. Z bolj učinkovitimi spletnimi stranmi se je potencialno tržišče za marsikaterega manjšega vinarja pomembno razširilo. Izkazalo se je, da so bili večjega zanimanja deležni zlasti tisti pridelovalci, ki delujejo v čim večjem sozvočju z naravo, ki transparentno predstavljajo način svojega kmetovanja in svojo filozofijo. Spremljevalci mednarodnih trendov v svetu vin ugotavljajo, da je glede trajnosti in etičnosti pri pridelavi vin najbolj tenkočutna tako imenovana generacija Z, v kateri so najmlajši pivci vin, rojeni po letu 1995. Pri tej generaciji je zelo pomembno, kdo stoji za vinom in kakšna so njegova načela. Za potrditev morajo biti izpolnjeni vsi trije stebri trajnosti: okoljski, socialni in ekonomski. V fokusu mlade generacije so torej vinarji z izpostavljenimi ter prepoznanimi načeli in certificirano pridelavo, bodisi ekološko bodisi biodinamično, a gre tudi na zaupanje, kar je sicer nekoliko lebdeča kategorija, vendar samocertificiranje očitno deluje.

V fokusu mlade generacije so torej vinarji z izpostavljenimi etičnimi načeli in certificirano pridelavo, bodisi ekološko bodisi biodinamično, a gre tudi na zaupanje, kar je sicer nekoliko lebdeča kategorija, vendar očitno deluje tako imenovano samocertificiranje.

Napake kot dokaz pristnosti?

V kategoriji najmlajših potrošnikov so vse bolj priljubljena vina, ki izstopajo iz doslej uveljavljenih slogovnih okvirjev. Zveni paradoksalno, a napake v vinih za številne mlade pivce niso moteče, če so drugi atributi pravi. Še več, manjše napake so jim celo dokaz, da je bilo vino pridelano karseda sonaravno in s čim manj intervencij. Pomembno vlogo igrajo igriva, lahkotnejša vina s sadnim značajem in nižjimi alkoholnimi stopnjami, ki jih označujejo prav tako igrive etikete, povsem drugačne od doslej uveljavljenih. Zanimivo, da se na ta način z novimi vinskimi potrošniki spogledujejo tudi v kleteh, ki sicer ponujajo vina v drugih, “resnejših” segmentih. Mladi pivci so v pomembni meri izpostavljeni tudi pét-nat penečim vinom, teh je tudi vse več iz primorskih kleti, prav tako pa vinom z nižjo vsebnostjo alkohola (do 10, največ 11 % vol. alk.), ki prihajajo iz bolj naloženih vinogradov, kjer opravijo zgodnejšo trgatev in tudi iz tako imenovanih hladnejših vinskih regij, denimo Češke in Nemčije, pa tudi z visokih leg v Apeninih in v Španiji. Po vstopu v ta segment kar kliče cviček, a bodo morali Dolenjci narediti marsikateri korak stran od tradicije, zlasti pri oblikovanju podobe njihovih vin. Novejši in povsem svojski segment pa so nizko alkoholna vina, katerih pridelava je povezana s kemičnimi postopki, reverzno osmozo in vakumsko destilacijo, praviloma pa gre za segrevanje in izhlapevanje alkohola, da ga v “vinu” ostane največ 1,5 % vol. alk.

Manj znane sorte in regije

Čeprav počasi, novi trendi prihajajo tudi k nam. Spogledovanje z lahkotnejšimi vini z manj alkohola je opazno zlasti v segmentu pét-nat, pridelave nizko alkoholnih vin, razen morda v kateri od velikih kleti, pa (še) ne gre pričakovati.

Sicer pa je videti, da tukajšnje kleti merijo predvsem na nekoliko bolj izkušene ljubitelje vin, ki obenem poganjajo tudi osrednje trende na vinski sceni. Povečana spletna prisotnost vin in možnost njihovega nakupa iz domačega naslanjača olajšuje iskanje vin iz manj znanih sort in manj izpostavljenih vinskih regij. Slovenija je za kupce z velikih vinskih trgov še vedno nekoliko skrivnostna. Nekaj vinarjev je poglavje zase, a vleče njihovo ime in regija, ne država. Rebula, denimo, je na mednarodnem podiju zlasti iz Brd, šele zatem tudi iz Slovenije. Slovenski vinski marketing zaostaja, zanimanje vedoželjnih pa osvajajo bolje organizirane vinske destinacije in države.

Vzhodna Evropa se prebija na tradicionalna vinska tržišča s široko paleto vin iz avtohtonih sort. Srbija začenja z izjemno podprtimi kampanjami, v fokusu je denimo prokupac, Severna Makedonija izpostavlja vranec, Bolgarija mavrud, Moldavija tamkajšnje avtohtone sorte, vse več zanimanja plenijo tako bela kot rdeča grška vina, zlasti iz Makedonije in visokih planot Peloponeza. Vznemirljiva turška vina so iz Trakije in Anatolije. Gruzijski preboj v svet naših krajev ni dosegel, Armenija je še večja eksotika …

V tako postavljenem vinskem svetu je veliko priložnosti za slovenske vinarje. Rebula utrjuje pozicije, jakot se nekako spet postavlja na noge, refošk še čaka na ponovno odkritje, vitovska je hit, zelen dviguje belega vipavca, zelo redke sorte kot so klarnica, istrska belina in plavina in še kakšna pa so za zbiratelje prav poseben ulov. V slovenski vinski orbiti velja omeniti še domačo modro frankinjo, ki ima veliko neizkoriščenih potencialov, prav tako laški rizling, šipon se profilira kot štajerski standard, kot rastišče pa skorajda že pozabljene Haloze ...

Klimatske spremembe, vinogradniške in vinarske tehnike ter iskanja ugodnih razmerij med ceno in kakovostjo, spreminjajo nekatere tradicionalne vinske zgodbe. Vrhunski modri pinoti tako denimo niso le iz Burgundije, vse bolj so iz Južne Tirolske in tudi Romunije, cabernet franc, ki v Brdih daje boljše in boljše rezultate, ima že dolgo domovinsko pravico v Villanyju v Baranji, chardonnay iz Beaujolaisa je pri iskalcih konkurenčen Chablisu, med francoskimi regijami je vse večkrat omenjena Jura, v Italiji Sardinija, na Hrvaškem Slavonija … Mimogrede, eden najbolj vznemirljivih merlotov v širši regiji je iz Prekmurja.

Šampanjec kot vlečni konj

Starejša generacija je po vinskih statistikah najbolj naklonjena premijskim znamkam in klasiki. Kot v vseh skupinah tudi med najbolj izkušenimi ljubitelji vin v zadnjih letih opazovalci izpostavljajo zmernost pri pitju, najsi bo zaradi zdravja, prezaposlenosti ali varčevalnih vzgibov. No, v tako imenovani baby boom generaciji je teh še najmanj, saj dvig cen premijskih vin ni omajal povpraševanja.

Me vsemi vinskimi trendi zadnjih let pa na prvem mestu z mogočno rastjo ostaja priljubljenost penečih vin, v prvi vrsti šampanjcev. Kljub temu, da so pred leti razširili območje pridelave v Šampanji, pa v nekaterih kleteh zaznavajo pomanjkanje vina, zato ga previdno dozirajo na tržišče. Naraščajoče povpraševanje po penečih vinih, ki ga ne zmotita niti dvig cen niti inflacija, poganja pravzaprav celotni vinski sektor. V količini pridelave penečih vin je že kar nekaj let v ospredju Italija s proseccom, rastejo tudi druge tradicionalne regije pridelovalke penečih vin, pridelujejo pa jih domala povsod. Kot rečeno se med mlajšimi generacijami krepi izpostavljenost pét-nat penečim vinom, kleti, ki pridelujejo “mehurčke” pa je vse več tudi pri nas. Ne le to, domala ni restavracije in vinskega bara ki ne ponuja vsaj nekaj penečih vin od šampanjcev navzdol. Če ga je bilo v Sloveniji nekoč mogoče kupiti le nekaj znamk, praviloma iz nabora superpremijskega konglomerata LVMH, so zdaj na voljo še etikete manjših pridelovalcev, med njimi tudi ekoloških in biodinamičnih. Pri nas se nekateri sicer zgražajo, da gre prevelik del vinskega kolača za precenjene šampanjce, a tako pač je. Konec koncev je v tem povpraševanju tudi prostor za domača peneča vina, saj ni vsak dan praznik ...

Globalni vinski trendi niso nujno zveličavni za vsako posamezno okolje. Pomembno vlogo še vedno igrajo - in jo tudi bodo - lokalni vinski okusi. Kar je dobro za London, ni nujno dobro tudi za Brežice. In seveda obratno.

Najpomembnejše sporočilo zadnjih let je tenkočutnost mlajših generacij, ki jo delijo na številnih področjih. Trajnostni koncept, etičnost in razumevanje lahko naredijo svet lepši. Takšnega, ko bodo vinske trende krojili veselje in naklonjenost življenju, manj pa sprijaznjenost in ihtavo iskanje priložnosti, za katere se bojimo, da jih jutri ne bo več.

---