Odprto manjšinski
Kultura
25. 01. 2023, 09.06
, posodobljeno: 25. 01. 2023, 09.23
Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice je v ponedeljek, 16. januarja, gostil prvo etapo izmenjave, ki bo letos prvič povezala Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Furlansko stalno gledališče - Teatri Stabil Furlan iz Vidma. Zgodovinska in novonastala kulturna ustanova imata veliko skupnega, saj obe skrbita za vrednotenje in ohranitev kulturne in jezikovne dediščine, ki zaznamuje teritorij dežele Furlanije Julijske krajine.
Teatri Stabil Furlan je mlado gledališče, ki si želi sodelovanj s
sorodnimi ustanovami.
Slovensko stalno gledališče (SSG) je vključilo v goriški abonma predstavo v furlanskem jeziku Se vivrò dovrò pure tornare, ki je besedilo o pomenu identitete in dobi navdih v življenju in opusu Pier Paola Pasolinija. Marca bo Slovensko stalno gledališče gostovalo v Vidmu za drugo etapo te izmenjave med jezikovnimi skupnostmi s predstavo Ptičja farma.
Ob gostovanju predstave, ki govori o kulturni identiteti z obravnavanjem odnosa italijanskega umetnika in misleca do rodne zemlje njegove matere, smo se pogovorili z režiserjem Massimom Somaglinom, ki je tudi umetniški vodja furlanskega manjšinskega gledališča.
Kateri je skupni imenovalec dveh manjšinskih gledališč?
“Kljub temu da gre za predstavnika dveh kulturnih manjšin, ne bi govoril o njunem poslanstvu zgolj z etničnim predznakom. Manjšinske dediščine so izjemno bogate in velikokrat neovrednotene, včasih tudi pozabljene. Če pa nanje gledaš od blizu, se v njih odpirajo svetovi. Tudi pri zelo praktičnih stvareh: mene je na primer zelo fasciniralo dejstvo, da Slovensko stalno gledališče poskrbi za organizirane avtobusne prevoze abonentov. Avtobus, ki pelje po vasicah, je čudovita zamisel in znamenje skupnosti, ki želi ostati povezana. Hkrati gledališče postavlja v stik različne osebe in za manjšinsko kulturo je bistvenega pomena iskati načine, da se odpre navzven. Zato je nastalo tudi to sodelovanje med furlanskim in slovenskim gledališčem: ker si imamo veliko povedati. Ne smemo in ne moremo si privoščiti, da bi države zmagale nad narodi in da bi meje pogojevale naše odnose.”
Kako pa je nastala v vašem primeru zamisel o gledališču, ki sloni na umetniškem vrednotenju jezikovne identitete?
“Gledališče je bilo ustanovljeno leta 2019, kar pomeni, da smo zaradi obveznega zaprtja zadnjih let še na začetku poti. Naše poslanstvo je podpirati furlanski jezik in kulturo. Gledališče je eno od mnogih sredstev in je posebno učinkovito, ker posreduje življenjske zgodbe skozi emocije. Skušamo delovati tako rekoč z odprtimi vrati, da ne bi omejevali koncepta furlanske kulture na statično in zastarelo podobo. V naših predstavah nekateri igralci včasih prvič igrajo v furlanskem jeziku.”
Kdo so člani vašega ansambla?
“So igralci, ki delujejo na posameznih projektih. Obvladajo furlanski jezik, a običajno igrajo v italijanščini. Naš cilj je ustanovitev stalnega ansambla z igralci, ki delujejo v tesnem stiku s teritorijem, čeprav bomo vedno ohranili navdihujoče stike z državno gledališko sceno.”
Vaše predstave so vedno praizvedbe ali obstaja izvirna gledališka literatura v furlanskem jeziku?
“Seveda obstaja, a jo redkokdaj uprizarjajo. Zato je bila ideja furlanskega gledališča do sedaj vezana predvsem na dragoceno delo amaterskih ansamblov, ki so postavljali na oder predvsem komična besedila. V profesionalni ustanovi se soočamo z novo dramaturgijo, a vrednotimo tudi tista besedila, ki so jih amaterski ansambli navadno zanemarjali in raziskujejo različne aspekte človekove duše. Gre tudi za poglabljanje smisla identitete na analitičen način, ki se ne omejuje na običajno, brezpogojno počastitev. Želimo spodbujati pisanje v furlanskem jeziku, uporabo tega jezika za obravnavanje pomembnih in aktualnih vsebin. Na odru delamo skupaj in preoblikujemo besedila s sodelovanjem vseh izvajalcev. Ne verjamem v dramatika, ki piše zaprt v svoji sobi. Želimo si besedil, ki izhajajo iz samega gledališča.”
Kako ste praznovali Pasolinijevo leto?
“Lani so vsepovsod počastili lik Pasolinija in mi smo skušali poiskati bolj originalen način. Uprizorili smo tri zelo izvirne predstave. V eni smo razvili fragment nedokončanega oz. izgubljenega besedila, ki smo ga dopolnili z glasbo in s plesom, v sodelovanju s plesnim ansamblom Arearea. Drugo sta podpisala ne-furlanska avtorja, kar je ponudilo zanimiv zunanji pogled na občutek pripadnosti. Tretja je predstava, ki je gostovala tudi v okviru goriškega abonmaja SSG in v kateri smo govorili o odhodih in prihodih, o migracijah, ki so del furlanske zgodovine.”