Ministrstvo pri vetrnicah spet mimo volje krajanov?

Ne le v divaški, podjetje AAG Gamnit gradnjo vetrnic načrtuje tudi v sežanski občini. Leto dni po objavi pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za polje vetrnih elektrarn Griže-Veliko Polje je ministrstvo za okolje in prostor zdaj javno objavilo obsežno analizo smernic za DPN, ki ji bo najverjetneje v kratkem sledil sklep vlade o njegovi izvedbi. Za krajane so načrti nesprejemljivi predvsem zaradi vplivov na zdravje ljudi, okoljske degradacije in razvrednotenja potenciala za razvoj zelenega turizma.

SEŽANA, GRIŽE, VELIKO POLJE > Investitor, AAE Gamnit, na Griškem polju načrtuje 14 vetrnih elektrarn moči 4,2 MW, skupno 58,8. Vetrnice naj bi stale na približno 11 hektarjev velikem območju vzhodno od naselja Griže in južno od naselja Veliko polje, ki je v naravi delno travnik, delno gozd. Skupaj z vetrnicami so načrtovane dostopne poti in kablovodi. Najbližja vetrnica bi bila od naselja oddaljena 950 metrov, sicer pa preko 1000 metrov. Projekt, ki je ocenjena na 70, 8 milijona evrov, naj bi prispeval k večji proizvodnji in rabi obnovljivih virov energije ter večji samooskrbi, a na drugi strani je v zvezi z njim tudi cela vrsta pomislekov.

Kot izhaja iz obsežne analizirale smernice državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora ter predlogov in pripomb javnosti, je ministrstvo za okolje in prostor prav zaradi vplivov posega na okolje (na gozdna in kmetijska zemljišča, živali, varovana območja naravne vrednote, biotsko raznovrstnost, površinske in podzemne vode…) odločilo, da je treba v postopku izvesti celovito presojo vplivov na okolje. A že v naslednjem koraku poudarilo, da se bo na osnovi rezultatov strokovnih podlag in ocenjenih vplivov na okolje opredelilo omilitvene ukrepe, vetrnice pa umestilo tako, da bodo odmiki večji.

Do 140 metrov visoki stolpi

Posamezna vetrnica bi imela temelje premera 15 do 20 metrov, med 105 in 142 metrov visok stolp z generatorjem ter elisami premera 130 metrov. Za vsako stojno mesto bi uredili približno 40 krat 80 metrov velik plato.

“Nekoliko nas skrbi, ker je analiza smernic pokazala, da je pripravljalec, ministrstvo za okolje in prostor, pripombe lokalne skupnosti sicer vzel na znanje, vendar pa so te pomaknjene v neko daljno prihodnost. Jasno je, da želi vlada ta projekt premakniti naprej,” se je odzval sežanski župan Andrej Sila.

Mamljive obljube najemnin

Domačini so že pred letom dni na dveh predstavitvah pobude za umestitev vetrnic na Griškem polju (prva je bila v Sežani, druga v Vrabčah) večinoma izrazili nenaklonjenost in pomisleke do projekta. “Predvsem nas moti to, da je ministrstvo šlo mimo volje lokalnega prebivalstva. Nihče se z ljudmi ni pogovarjal, poslani so bili investitorji, ki so določeni skupini ljudi obljubljali neke najemnine za zemljišča, kar je seveda zelo mamljivo. Nihče pa ni znal podati zelo konkretnega in najbolj odločujočega odgovora, kakšen je znanstveno potrjen vpliv vetrnic na zdravje oziroma kakovost življenja krajanov, ki živijo v neposredni bližini načrtovanih vetrnic,” poudarja Sila.

Brez predpisov, ki bi varovali zdravje ljudi

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano so v smernicah v zvezi z vidika vpliva na zdravje ljudi posebej izpostavljeno problematiko hrupa opozorili, da so metode ocenjevanja hrupa vetrnih elektrarn in mejne vrednosti drugačne od ostalih virov hrupa. Zato menijo, da mora Slovenija pred odločanjem o sprejemljivosti umeščanja vetrnih elektrarn v okolje določiti metode za ocenjevanje in meritve hrupa, vključno z oceno nizkofrekvenčnega hrupa ter pogoje, v katerih se meritve/ocene izvajajo.

Da je treba nadgraditi zakonodajo in določiti pogoje in omejitve, ki jih je treba v zvezi s hrupom upoštevati pri umeščanju vetrnic v prostor, so opzorili tudi na sežanski občini. Na odsotnost ustreznih predpisov in brezpraven položaj prebivalcev že vsa leta opozarjajo tudi v AAG.

Kot še opozarja, se tu krešeta dva različna interesa - javni z zasebnim interesom posameznikov, ki so jim investitorji obljubili precej visoke zneske. “To je zelo težko uskladiti, saj se tudi sežanska občina pojavlja v obeh vlogah. Občina je namreč kot največji solastnik področja agrarne skupnosti Jakovce, Tabor in Veliko Polje v isti sapi prvi sogovornik, obenem pa mora zagovarjati javni interes. Mene kot župana bolj kot interes lastnika zanima javni interes občanov in tega bom tudi zagovarjal.”

Interesi investitorja pred interesi ljudi

Pri umeščanju vetrnic v prostor so bile že v idejni zasnovi narejene določene napake, saj so pred interesom ljudi upoštevali interese investitorja, opozarja Sila in dodaja, da je to območje tudi po izkoristku potenciala vetra šele na desetem mestu. “To pomeni, da v Sloveniji obstajajo bistveno bolj ugodne lokacije za vetrnice, kot je sežanska.”

Andrej Sila

sežanski župan

“Nihče ni znal podati zelo konkretnega in najbolj odločujočega odgovora, kakšen je znanstveno potrjen vpliv vetrnic na zdravje oziroma kakovost življenja krajanov.”

Poleg tega je območje Vrhov predvideno za razvoj turistične dejavnosti. “Za kmetijstvo so tu zelo težki pogoji, nemogoče je tudi v ta prostor umeščati neko industrijo. Z umestitvijo vetrnega polja se nam ta vizija razvoja podre,” še dodaja Sila in napoveduje, da se bo o načrtih za umestitev vetrnega polja Griže- Veliko polje na eni od sej, najverjetneje na februarski, izrekel tudi sežanski občinski svet.

Občina Sežana je sicer že v smernicah k pobudi za DPN izpostavila, da načrtovano vetrno polje predstavlja izrazit poseg v prostor, s posameznimi neznankami (na primer neizmerjen vetrni potencial, neizmerljiv vpliv na zdravje ljudi in pomanjkljivo urejeno področje predpisov, verjeten kumulativen vpliv vetrnih polj, ki se načrtujejo po segmentih) in je zato v nasprotju z interesi lokalne skupnosti. Cilji občine so usmerjeni v ohranitev identitete in prepoznavnosti krajine, posegi tako velikega merila pa predstavljajo degradacijo prostora.

Skrbijo jih predvsem vplivi na zdravje

Še veliko odločnejši so v Krajevni skupnosti Vrabče, za katero je pobuda nesprejemljiva predvsem zaradi vplivov na zdravje prebivalcev (zvočno in svetlobno onesnaženje, senčno migotanje) in živali, zaradi velikega posega v prostor oziroma okoljske degradacije, razvrednotenja potenciala za razvoj zelenega butičnega ekoturizma, nedorečene zakonodaje glede odmikov od naselij brez opravljenih študij o škodljivosti nizkofrekvenčnega in infra hrupa in nenazadnje ekonomske upravičenosti vetrne energije. “Zgledi iz tujine kažejo (Švica, Danska), da so polja vetrnih elektrarn nameščena izven naseljenih območij, bodisi visoko v gorah ali na odprtih morjih, celo na umetnih otokih, ne pa v neposredni bližini prebivališč ljudi,” opozarjajo.

Umika se jim tudi divjad

Vetrno polje je nesprejemljivo tudi za Lovsko družino Vrhe, ki je upravljavec lovišča Vrhe-Vrabče zaradi razvrednotenja narave in negativnega vpliva na prostoživeče živali, za katere je tukajšnja neokrnjena narava mirno zbirališče. Opozarjajo, da se je divjad iz območja vetrnice pri Dolenji vasi skoraj popolnoma odmaknila, kar po njihovem potrjuje, da so vetrne elektrarne zaradi več vrst različnih hrupov in visokofrekvenčnih valov, zelo moteče faktor za naravno okolje. “Dolgoletno območje parjenja jelenjadi bi se s takim grobim posegom v naravo še bolj pomaknilo na območje Krasa in Vipavske doline, kar bi še dodatno povzročilo povečanje škod po divjadi v vinogradih, ki že sedaj niso majhne.”

Da je lokacija predvidenega polja vetrnih elektrarn Griže-Veliko polje popolnoma neprimerna z vidika racionalnega umeščanja v prostor, so opozorili tudi v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Ostri nasprotniki umeščanja vetrnih elektrarn, dokler ne obstaja ustrezen pravni okvir, so tudi v okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG). “Gre tudi za uničevanje turističnega razvoja , ki je ekonomska priložnost prebivalcev ter za zmanjševanje vrednosti njihovih nepremičnin, obenem pa tudi degradacijo pokrajine in gozdov.”

---