Reprezentanca si zasluži podporo

Ni vseeno, s kakšnim zadnjim vtisom se slovenska rokometna reprezentanca poslavlja z velikega tekmovanja. Tudi če je izpadla iz igre za medalje in tudi če se ni izšlo z želeno uvrstitvijo v četrtfinale, je po današnji zmagi nad Črno goro splošen vtis nastopa Slovenije na svetovnem prvenstvu na Poljskem in Švedskem pozitiven. Po dve zmagi in en poraz v vsakem od obeh skupinskih delov prvenstva je izkupiček, ki pove, da je reprezentanca vendarle naredila korak naprej od dna. Tega je dosegla na zadnjem evropskem prvenstvu in v kvalifikacijah za uvrstitev na sedanje svetovno prvenstvo. Ne gre pozabiti, da si varovanci selektorja Uroša Zormana nastopa na svetovnem prvenstvu niso prislužili z zmagami v kvalifikacijah, ampak šele po posebnem povabilu na račun dobrega slovesa, ki ga ima v mednarodnih rokometnih krogih slovenska rokometna organizacija.

Nastop na prvenstvu je pokazal, da želje po uvrstitvi v četrtfinale prek tudi rokometnih velikanov Francije ali Španije niso bile realne, a so po drugi strani visoki cilji s športne plati povsem legitimni. Ambicije so namreč odsev stanja v reprezentanci, kjer lahko le zgledni medsebojni odnosi vseh akterjev prispevajo h kolektivnim presežkom, nujnim za uspeh v konkurenci, kjer ni slabih. Danes so na vrhunski ravni v vseh kolektivnih športih najboljši posamezniki od vsepovsod skoncentrirani v najbogatejših klubih, ki praviloma igrajo v najboljših državnih prvenstvih. Le od tam se lahko kakovost vrača v selekcije posameznih držav, kjer iz raznih razlogov, pretežno finančnih, nimajo tako imenitnih državnih prvenstev, lahko pa sestavijo dobre reprezentance. Lep tak primer so rokometne selekcije držav nekdanje Jugoslavije, kjer je na klubski ravni zadnji vrhunec z evropskim klubskim naslovom pred skoraj dvema desetletjema doseglo Celje, reprezentance pa vseeno po vrsti sodijo v zgornji mednarodni razred. Za vsako priložnost za uresničitev ciljev je zato nujno negovati kult reprezentance. Ta sicer vključuje tudi navijače in siceršnje vzdušje okoli reprezentance, a so zanj v prvi vrsti poklicani neposredni akterji. Ti najbolje vedo, da do želenih dosežkov vodi le trdo in kontinuirano delo v daljšem obdobju.

Danes so na vrhunski ravni v vseh kolektivnih športih najboljši posamezniki od vsepovsod skoncentrirani v najbogatejših klubih, ki praviloma igrajo v najboljših prvenstvih.

Slovenski rokometaši se s Poljske vračajo z dvignjeno glavo. Vodstvo reprezentance, ki je realne slabosti na nekaterih položajih v igri nadomeščalo tudi s povsem originalnimi zamislimi, si zato tudi po svetovnem prvenstvu zasluži naklonjenost javnosti v iskanju poti do naslednjega približevanja venomer visokim športnim ambicijam.


Preberite še


Najbolj brano