Konec februarja bo poskusno začela obratovati sušilnica komunalnega blata na Srminu

Bo sušilnica komunalnega blata, ki jo bodo namestili ob čistilni napravi na Srminu in bo poskusno začela obratovati konec prihodnjega meseca, upravičila pričakovanja? Pojavljajo se namreč pomisleki, saj so v Komunalnem podjetju Logatec napravo istega dobavitelja po nekajmesečnem delovanju ustavili zaradi pretiranega hrupa in vonjav, bila naj bi tudi energijsko potratna. V Marjetici Koper zagotavljajo, da bo koprski obrat tehnološko naprednejši.

KOPER > Naprava bo delovala na podlagi tehnologije srednjetemperaturnega sušenja blata, ki v zaprtem sistemu omogoča, da se blato posuši na vsaj 90 odstotkov suhe snovi. V Marjetici pojasnjujejo, da so pri nabavi naprave veliko pozornosti namenili prav reševanju neprijetnih vonjav, ki nastajajo pri postopku sušenja odpadnega komunalnega blata. “Prav zato smo v tako imenovani pralnik zraka vgradili tristopenjsko filtriranje, ki bo zrak odvajalo prek dveh kemičnih faz in zadnje biološke faze,” postopek opisuje Dimitrije Šamšal iz Marjetice.

Zagotavljajo, da je bojazen, da bi se ponovila logaška zgodba, odveč. Trdijo, da je koprski obrat tehnološko bolj dovršen od podobnih naprav. Za zdaj bo naprava obratovala na utekočinjeni naftni plin, predvideli pa so tudi možnost predelave na alternativnejša goriva v prihodnosti.

2

milijona evrov bo stala sušilnica komunalnega blata

8500

ton blata na leto bodo predelali v tem obratu

V Marjetici se niso odzvali na prošnjo za komentar o namigih, da naj bi Boštjan Aver v vlogi prvega nadzornika Marjetice lobiral za nakup sušilnice od istega dobavitelja kot v Logatcu, kjer je bil v času odločanja o koprski naložbi še direktor tamkajšnjega komunalnega podjetja.

Težave, ko je Madžarska omejila sprejem blata

Osredotočili so se predvsem na opozarjanje, da se tako kot druge komunale tudi pri njih soočajo z vprašanjem, kaj narediti z blatom, saj v Sloveniji ni dovolj zmogljivosti, niti ni pravega načina ravnanja z njim. Navajajo, da je posledično strošek odvoza komunalnega mulja oziroma blata poskočil iz 50 ali 60 evrov po toni na več kot 200 evrov za tono tega odpadka. “To pa je povzročilo tudi okoljske težave. V preteklosti je bilo kar nekaj primerov, ko so nekatera podjetja blato odlagala na neprimeren in nelegalen način in to kar v naravo, kar je povzročilo ekološke katastrofe,” spomni Šamšal.

Dodaja, da so komunalna podjetja prepuščena iskanju rešitev vsaka zase, saj krovnih rešitev za težave z blatom na državni ravni (še) ni. V koprski čistilni napravi se v enem letu nabere v povprečju 5500 ton komunalnega blata. Potem ko je Madžarska konec leta 2019 prenehala sprejemati blato iz slovenskih čistilnih naprav, so se tudi v Marjetici Koper soočili z logistično težavo, kam z onesnaženimi odpadki.

“Takrat so se začele pojavljati težave, saj v Sloveniji večina upravljavcev in izvajalcev nima zmogljivosti za skladiščenje takšnih odpadkov, prav tako na domačih tleh ni interesa oziroma zmogljivosti za toplotno obdelavo suhega blata iz čistilnih naprav,” opozarja Šamšal

Za odvoz blata več kot milijon evrov na leto

Zdaj jih izvažajo v Avstrijo, a je cena odvoza poletela v nebo. Strošek za oddajo blata se je iz približno 360.000 evrov na leto povišal na več kot 1,1 milijona evrov na leto. Na letni ravni je ta storitev po novem dražja za približno 700.000 evrov. Z nakupom sušilnice blata nameravajo na letni ravni privarčevati okrog pol milijona evrov. Vloženi denar, približno dva milijona evrov, naj bi tako povrnili v prihodnjih štirih do petih letih.

Po opravljenih analizah so v Marjetici presodili, da je postavitev sušilnice za obdelavo komunalnega blata najbolj ekonomsko upravičena in okoljsko sprejemljiva. Na podlagi že pridobljenega gradbenega dovoljenja bodo novo sušilnico umestili poleg centralne čistilne naprave na Srminu.

Šamšal je prepričan, da obrat, ki ga bodo umestili ob čistilni napravi, ob Luki Koper in zdajšnjem zbirnem centru odpadkov, ne bo moteč. Utemeljuje, da gre za lokacijo na obrobju Kopra in Ankarana, ki ni območje zgoščene poselitve. Projekt obsega ureditev električne infrastrukture, ploščadi, namestitve in zagona sušilne naprave. Za postavitev naprave je Marjetica pridobila vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Obrat bo predelal do 8500 ton blata na leto. Tako posušeno blato bodo prevzele pooblaščene družbe. V sosednjih državah to blato uporabljajo v sežigalnicah kot kurivo.

---