Izolska marina je s skoraj 800 privezi največja v slovenskem morju

Novi pomol B, ki ima tri krake in 161 priveznih mest, je zgrajen. V izolski marini pravijo, da so zanj še pred koncem lanskega leta dobili uporabno dovoljenje in da ga že tržijo. Po novih privezih povprašujejo predvsem Slovenci in lokalni prebivalci, kar pripisujejo temu, da tujci še ne vedo, da ima marina v Izoli poslej 760 do 800 privezov.

IZOLA > Marca se običajno začnejo navtični sejmi in v podjetju Porting, ki upravlja marino, bodo z novostjo seznanili tudi sejemske obiskovalce. Domnevamo lahko, da bodo stavili na Avstrijce in Nemce, saj na dosedanjih privezih poleg Slovencev prevladujejo nemško govoreči najemniki.

Kmalu za pet odstotkov višje cene

Na novih privezih so predvideli 12- do 14-metrska plovila, po potrebi tudi daljša, lanskih cenikov za privez še niso spremenili, a bodo to naredili že prihodnji mesec.

Kmalu še večja gneča v izolskem akvatoriju

V izolskem akvatoriju je že zdaj približno 1250 plovil, saj jih je 650 v občinskem pristanišču, s pomolom B pa jih bo v akvatoriju več kot 1410, kar je velika številka za tako majhno območje. Toda Denis Bele, direktor Komunale, ki upravlja občinsko pristanišče, večjo težavo vidi v neupoštevanju pravil varne plovbe in vplutja. “Treba bo dati večji poudarek na preventivo, opozarjanje lastnikov plovil in, če to ne bo zaleglo, tudi na kaznovanje prekrškarjev,” je nazoren. V Komunali dobro vedo, da nekateri v pristanišče vplujejo s preveliko hitrostjo in s tem ne ogrožajo samo drugih plovil, ki želijo vpluti ali izpluti, ampak povzročajo dodatne valove in s tem škodo na pristaniški infrastrukturi in privezanih plovilih. Ne držijo se niti pravila, da imajo v “ozkih grlih” prednost jadrnice brez motorja. Tesno je med pomoli in poleti tudi v bližini bencinskega servisa ob mandraču. Prav zato v Komunali napovedujejo, da bodo v kratkem postavili novo signalizacijo, s katero bodo opozarjali na prevelike hitrosti pri vplutju.

Lastnikom plovil omenjenih dolžin so v obdobju od aprila do konca septembra lani zaračunavali 4060 do 5004 evre oziroma 5890 do 7390 evrov na leto. “Letos jim bomo za pet odstotkov več,” napoveduje direktor Portinga Vladimir Gavran, ki podražitev pripisuje predvsem “500-odstotnemu povečanju stroškov” za elektriko.

Gradbeno dovoljenje dobili že leta 2001

Gradnjo pomola B je dolga leta ovirala občina, ki se je v začetku leta 2002, v času županje Brede Pečan, pritožila na ob koncu 2001 izdano gradbeno dovoljenje. To je vodilo v 12-letne spore med Marinvestom, drugim podjetjem v izolski marini (zdaj ga prav tako vodi Gavran), ki jih je presekal šele nekdanji župan Igor Kolenc. Aprila 2014 so sklenili 40-letno koncesijsko pogodbo, po kateri podjetje občini plačuje malo manj kot 241.000 evrov letno. V ta znesek naj bi bili že všteti novi privezi.

“Če želimo ohraniti dosedanji nivo storitev, smo prisiljeni v podražitev, ki pa bo še vedno nižja od stopnje inflacije.” Nadeja se, da bodo nove priveze oddali do aprila. “Stari privezi so bili lani polno zasedeni, povprašujejo tudi po novih. Navtični turizem je spet v porastu.”

Upoštevali določila občine

Za novi pomol so porabili 2,2 milijona evrov, kot so predvideli. Po Gavranovih besedah so ga zgradili do konca oktobra, kar je bilo dva meseca pozneje, kot so načrtovali, a je še vedno dva meseca pred rokom, ki ga je določila občina v februarja lani spremenjenem odloku o koncesiji za upravljanje in gradnjo posameznih delov pristanišča (ta je temelj za koncesijsko pogodbo, po kateri morajo občini do leta 2054 plačevati 240.829 evrov na leto).

Pred tem je veljalo, da bi ga morali zgraditi do oktobra 2015, kar pa je kršil nekdanji lastnik iz italijanskega Pordenona, družba Ema (nekdaj Altan Prefabbricati), ki je končala v stečaju. Njeno premoženje je predstavljala izolska marina, julija 2020 jo je kupilo koprsko gradbeno podjetje Grafist za izhodiščno ceno 2,99 milijona evrov, vendar je bilo v “paketu” tudi 4,5 do pet milijonov dolgov. Leta 2009 je Grafist kupil koprsko marino s slabimi 70 privezi.

Novi pomol pomemben za širše okolje?

Gavran poudarja učinke novega pomola na okolje: “Za vsak evro, ki ga bo marina zaslužila z njim, jih bosta lokalno gospodarstvo in skupnost zaslužila veliko več. Pridobili bodo serviserji in drugi obrtniki, gostinci, hotelirji in ostali turistični ponudniki, (navtični) trgovci, čistilni servisi in občina s turistično takso. Obenem je to dejavnost, ki ima malo negativnih vplivov na okolje.”

Želi si, da bi že to sezono v ponudbo marine vpeljali lokalno ponudbo vin ter drugih pridelkov in izdelkov. Za marino si v bližnji prihodnosti predstavlja, da bo v prvi vrsti namenjena družinam in slovenskim gostom, ki se bodo najbolje zlili z lokalnim okoljem in se v njem dobro počutili.

---