Leto Kajuha, Tavčarja, Ravnikarja

Slovenska kultura bo letos v znamenju okroglih obletnic treh velikih umetnikov: vlada je leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika - Kajuha, ki bi prejšnji mesec praznoval 100 let, za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja v spomin na 30. obletnico njegove smrti, in za leto pisatelja Ivana Tavčarja, ki je umrl pred 100 leti.

SLOVENIJA > Karel Destovnik (1922-1944), s partizanskim imenom Kajuh, pesnik in narodni heroj, se je rodil 13. decembra leta 1922 v Šoštanju. Tam so se mu prejšnji mesec poklonili s festivalom, ki se ga je na sklepni dan udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Stoto obletnico pesnikovega rojstva je 13. decembra počastila tudi TV Slovenija s filmom Samo en cvetZvezdana Martića, v Slovenskem stalnem gledališču Trst pa so mu primorski igralke in igralci glasove posodili na recitalu Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo v radijskem ciklu Ars teatralis v režiji Alena Jelena.

Prejšnja vlada ob 100. obletnici pesnikovega rojstva ni razglasila Kajuhovega leta, to je storila šele nova. Med večjimi prireditvami je še razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki so jo pod naslovom Čas življenja in čas smrti odprli konec decembra. Kajuhu bo posvečena državna proslava na predvečer 79. obletnice njegove smrti, 21. februarja. Kajuhovo delo ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost. Zaradi prezgodnje smrti ni ustvaril veliko, a je v poeziji z izjemno jasnostjo in izrazno močjo izpovedal občutje sveta, značilno za velik del njegove generacije. “Zaradi občutljive in izostrene dinamike intimnega občutenja in ekstrovertirane kolektivne aklamacije ga umeščamo v krog najpomembnejših slovenskih pesnikov,” so zapisali na ministrstvu.

Od Plečnika in Le Corbusierja do Ravnikarja

Vlada je 2023 razglasila tudi za leto Edvarda Ravnikarja (1907-1993). Arhitekt, rojen 4. decembra 1907 v Novem mestu, je študiral na Dunaju in v Ljubljani pri Jožetu Plečniku, čigar najožji sodelavec je bil še dve leti po diplomi. Pozneje ga je pot vodila v pariški atelje pionirja Le Corbusierja. Čeprav se je Ravnikar v formalnem pogledu oddaljil od Plečnikove arhitekture, je ostal najbolj občutljiv in izviren prenašalec njegovega izročila, so zapisali na ministrstvu.

Pozneje je Ravnikarju z izvirno interpretacijo temeljnih načel klasične arhitekture uspelo ustvariti moderno arhitekturo s svojevrstno kulturno identiteto, ki se prilega prostoru. Prav pripadnost prostoru je izraz lokalno prilagojene arhitekture, ki jo je Ravnikar razumel kot eksistencialno in duhovno potrebo vsakogar. Kot avtor idejne zasnove je konec štiridesetih let 20. stoletja sodeloval pri nastanku Nove Gorice, a njegovega koncepta mesta v parku niso v celoti uresničili.

Pri pobudi Ravnikarjevega leta sodelujejo ljubljanski Fakulteta za arhitekturo in Filozofska fakulteta, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Program dogodkov bodo sestavili v kratkem, sporočajo.

Župan, ki je napisal Visoško kroniko, Cvetje v jeseni ...

Letos se bomo ob 100. obletnici njegove smrti posebej poklonili tudi Ivanu Tavčarju (1851-1923), pomembnemu pisatelju in politiku tedanje liberalne stranke. Po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu je na Dunaju doštudiral pravo. V Ljubljani je odprl odvetniško pisarno ter postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, nekaj let je bil državni poslanec. Leta 1911 so ga izvolili za župana Ljubljane, kar je bil deset let, vse dokler ni bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS ter postal poverjenik za prehrano v prvi narodni vladi.

Bil je soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice, zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod so mu v šestih občinah - Celju, Kamniku, Kranju, Krškem, Ljubljani in Šoštanju - podelili naziv častnega občana.

V novelah, črticah, povestih in romanih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Ustvarjal je od srednješolskih let do pozne starosti, njegov ustvarjalni opus pa obsega več kot 40 del. Iz njega najbolj izstopajo romana Visoška kronika in povest Cvetje v jeseni.

Pri snovanju Tavčarjevega leta bo sodelovala tudi Občina Gorenja vas - Poljane pri Visokem, v kateri je bil Tavčar rojen. Predvidoma februarja bodo predstavili podrobnosti programa. Z organizatorji s področij, na katerih je bil Tavčar dejaven, bodo zasnovali poseben programski odbor. Upajo, da jim bo uspelo pritegniti še mednarodne partnerje in da se bomo pisatelju poklonili tudi na državni proslavi.

---