Foto pregled leta: nova vlada, prva predsednica, begunci, največji požar, huda suša in draginja

Leto 2022 bo Slovencem, predvsem Primorcem, ostalo v spominu po največjem požaru v zgodovini samostojne države. Pa tudi kot supervolilno leto, v katerem smo dobili prvo predsednico republike. Leto so zaznamovali še energetska draginja, vse večje razpoke v zdravstvu, huda suša, bitka za profesionalno novinarstvo, prihod številnih beguncev iz Ukrajine ...

Julija je v državi izbruhnil največji požar v zgodovini samostojne 
Slovenije. Foto: Leo Caharija
Julija je v državi izbruhnil največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Foto: Leo Caharija

Največji požar v zgodovini samostojne Slovenije

Julija je državo pretresel največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, s katerim se je na mirenskem in komenskem Krasu skupno borilo več kot 20.000 ljudi, od tega 15.000 gasilcev (na fotografiji). Zajel je površino 3705 hektarjev, od tega 2900 hektarjev gozda. Čeprav je za seboj pustil veliko opustošenje, po katerem bo narava potrebovala desetletja, da si bo opomogla, si ga bomo zapomnili tudi po izjemnosti hrabrosti in požrtvovalnosti gasilcev in pripadnikov vseh ostalih služb, ki so se borili z ognjenimi zublji in preprečili, da bi ti zajeli domove ali celo terjali žrtve, pa tudi po veliki hvaležnosti domačinov.

Foto: Leo Caharija

Decembra zaključena kriminalistična preiskava je pokazala, da požar v nasprotju z ugibanji nekaterih ni bil podtaknjen, pač pa splet nesrečnih naravnih okoliščin - vetra, visoke vročine in suše.

Supervolilno leto

Leta 2022, ki se ga je prijelo ime supervolilno leto, smo na volišča odšli kar petkrat oziroma nekateri celo šestkrat. Na aprilskih državnozborskih volitvah je prepričljivo slavilo novoustanovljeno Gibanje Svoboda (na fotografiji slavje ob zmagi) Roberta Goloba, ki se je za vstop v politiko odločil, potem ko mu prejšnja oblast ni prižgala zelene luči za nadaljnje vodenje podjetja Gen-I. Velik uspeh stranke je bilo moč pripisati želji volilk in volilcev, da se “osvobodijo” vladavine Janeza Janše.

Foto: STA

Novo vlado smo dobili v začetku junija. Antijanševski refleks je očitno deloval tudi na naslednjih, predsedniških volitvah, ko sicer dobremu kandidatu Anžetu Logarju, nad katerim je visela senca SDS, ni uspelo premagati Nataše Pirc Musar, ki so jo, pa čeprav šele v drugo, podprli tudi v GS in SD. Podobno velja tudi za rezultate trojnega referenduma, kar so na vladni strani interpretirali kot še en Janšev poraz, v delu desne sredine pa kot čas za temeljito samorefleksijo. Novembra (in v drugem krogu decembra) smo izvolili tudi lokalne oblasti. V skupnem so slavili župani z bolj ali manj utemeljenim predznakom “neodvisni”. V senci vseh naštetih volitev so posredno potekale tudi volitve v državni svet. Glede na vse glasnejšo naklonjenost njegovi ukinitvi morda zadnjič.

Prva predsednica republike

13. novembra so volilke in volilci izvolili prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki se je kljub ostri kampanji, v kateri je morala pojasnjevati svoje in posle svojega moža, prebila v drugi krog, v katerem je s 53,9-odstotno podporo premagala Anžeta Logarja. Slovesno je zaprisegla dober mesec pozneje, 23. decembra pa od bivšega predsednika Boruta Pahorja prevzela posle (na fotografiji prihod v predsedniško palačo).

Foto: STA

Za razliko od svojega predhodnika je napovedala, da bo glasnejša, predvsem takrat, ko bodo ogrožene človekove pravice in dostojanstvo ljudi. Prav na zavzemanju za demokracijo, pravno državo in človekove pravice ter na svoji nestrankarskosti je gradila tudi kampanjo. Hkrati pa je zagotovila, da se ne bo vpletala v dnevno politiko na dnevni bazi. Čeprav so nekateri analitiki in mediji zapuščino njenega predhodnika Boruta Pahorja ocenjevali precej kritično in mu očitali premalo oglašanja pri kršitvah političnih norm, mu je na drugi strani v veliki meri uspelo biti predsednik vseh Slovencev, ohranjal je visoko stopnjo priljubljenosti, Slovenijo pa je ugledno zastopal tudi na mednarodnem parketu.

Visoka stopnja inflacije in energetska draginja

Letošnje leto so zaznamovale visoke stopnje inflacije, ki so jih poganjale predvsem višje cene hrane in energentov (na fotografiji gneča na enem od bencinskih servisov pred podražitvijo goriv) kot posledica vojne v Ukrajini. Tako visoke stopnje inflacije kot v nekaterih letošnjih mesecih, v juliju in avgustu je dosegla celo enajst odstotkov, smo nazadnje beležili v letu 1995, so pojasnili v Statističnem uradu RS.

Foto: STA

Čeprav se je komaj dobro pobralo po covidu, je bilo leto zelo težko tudi za gospodarstvo, ki so ga udarili zelo visoke cene energentov, pomanjkanje surovin, materialov, kvalificiranih kadrov, pri čemer smo beležili rekordno nizke stopnje brezposelnosti. Zaradi visoke inflacije se krepijo pritiski na zvišanje plač. Kljub temu da je vlada zaradi energetske draginje sprejela sveženj ukrepov, v gospodarstvu opozarjajo, da je ta nezadostna, medtem ko je bila pomoč vlade gospodinjstvom učinkovitejša. Zgodile so se tudi številne kadrovske menjave v državnih podjetjih, več podjetij je zamenjalo lastnike, je pa v lasti države ostalo največje turistično podjetje Sava, potem ko je Madžarom spodletel spomladanski poskus nakupa pomembnega deleža, ki ga je prodajal sklad York.

Prva kriza vlade Roberta Goloba

Nova vlada Roberta Goloba je pol leta po nastopu doživela prvo krizo, ki ji je zamajala ugled. Povzročil jo je odstop načelne notranje ministrice Tatjane Bobnar (na fotografiji), ki se ni uklonila pritiskom po “čiščenju” v policijskih vrstah po pričakovanjih predsednika vlade oziroma njegovega ožjega kroga.

Foto: STA

Še več, predsednik vlade ji je, kot je povedala, ponudil, da kot možnost povrnitve zaupanja odpusti iz Policije “določeno osebo”, ne da bi ta naredila karkoli nezakonitega. Nič kaj prepričljivo pojasnjeno pa je ostalo tudi delovanje in vpliv nekdanjega specialca Miloša Njegoslava Milovića, ki je sodeloval pri ustanovitvi službe za varovanje predsednika vlade. Ravnanje premiera in njegovih sodelavcev bosta presojala tožilstvo in Komisija za preprečevanje korupcije.

Razpadajoči sistem zdravstva

Potem ko je slovensko zdravstvo prestalo težko preizkušnjo epidemije, so se letos začele kazati vse bolj nevzdržne razmere v razpadajočem sistemu, ki terjajo čimprejšnje ukrepanje. Leto se tako končuje z napovedjo dvojne stavke – zdravniške stavke sindikata Fides, nezadovoljnega z menda premajhnim oziroma nesorazmernim dvigom plač, in dan pred njo stavke bolnikov, ki so jo napovedali v iniciativi Glas Ljudstva (na fotografiji).

Foto: STA

Med drugim zahtevajo dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom. Nakopičeni problemi so seveda posledica neustreznega ukrepanja preteklih vlad, ali bo aktualna kos bremenu, pa bomo še videli.

Bitka za profesionalno novinarstvo

Leto si bomo znova zapomnili tudi bo bitki za profesionalno novinarstvo in neodvisne javne medije (na fotografiji septembrski shod za javno RTV). Za boljše razmere si s stavko že od maja prizadeva Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS. Če ne prej, se bodo razmere pomirile z uresničitvijo določb novele zakona o RTVS, ki je doživela podporo na referendumu.

Foto: STA

Novela, ki naj bi domnevno preprečila vpliv politike na RTV, je sicer že stopila v veljavo, a ob vloženi pobudi za ustavno presojo se čas, ko naj bi RTV prevzela nov programski svet in uprava, odmika. S tem pa tudi kakovostnejši televizijski program. Sicer pa je letošnje leto v vse težji položaj pahnilo tudi tiskane medije.

Huda suša povzročila za najmanj 70 milijonov evrov škode

Huda suša, že sedma v zadnjih 20 letih, je močno poškodovala številne kmetijske kulture (na fotografiji polje v Šempasu v Vipavski dolini). Slovenskemu kmetijstvu je povzročila za najmanj 70 milijonov evrov škode, za pet milijonov več kot leta 2017. In ponovno jasno opozorila, da si slovenskega in primorskega kmetijstva brez namakanja ni več mogoče predstavljati.

Foto: Leo Caharija

“Čas je, da država, ne samo skozi besede, ampak skozi dejanja, vendarle zavzame stališče, da je kmetijstvo strateška panoga. Država bi morala ukrepati podobno kot za avtoceste. Če so te pogoj za hitrejši in varnejši promet, so namakalni sistemi tisti, ki dajejo pogoje za uspešno pridelavo hrane, kar je strateško za samooskrbo,” je v pogovoru za naš časnik med drugim izpostavil Branimir Radikon, direktor KGZ Nova Gorica. Suša je povzročala težave tudi v energetiki - zaradi nizkega vodostaja Soče so morali za nekaj dni ustaviti hidroelektrarno Solkan - in pri oskrbi z vodo, zlasti v Istri, kjer so se redukcijam izognili zahvaljujoč cisternam z vodo iz reke Unice.

Zatočišče za begunce iz Ukrajine

Ob izbruhu vojne v Ukrajini je tudi Slovenija velikodušno sprejela številne begunce, ki so varno zatočišče, oskrbo in pomoč našli v naši državi, kar nekaj tudi na Primorskem, med drugim v nastanitvenih centrih na Debelem rtiču in v Postojni. “V Sloveniji je res lepo. Na vsakem oknu so rože, narava je čudovita, zrak čist, tudi voda je pri vas zelo dobra. Zame je tukaj raj,” nam je dejala ena od Ukrajink, ki smo jih avgusta obiskali v nastanitvenem centru v Postojni.

Foto: STA

Hkrati Slovenija Ukrajini vse od začetka ruske agresije nudi humanitarno, materialno in vojaško pomoč. Podporo in solidarnost Ukrajini (na fotografiji prireditev ob dnevu neodvisnosti Ukrajine v Ljubljani) sta zagotovila tako prejšnja kot nova vlada. Bivši premier Janez Janša se je že 15. marca v Kijevu skupaj s premierjema Poljske in Češke, ki so bili prvi tuji voditelji po začetku ruske invazije v ukrajinski prestolnici, srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ukrajino je julija obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa tudi obrambni minister Marjan Šarec.


Najbolj brano