Kupujemo z glavo? Ma kaki!
Morda se še kdo spomni odmevne kampanje, ki jo je leta 2014 zagnala francoska trgovska veriga Intermarché. Naslovila jo je Inglorious Fruits and Vegetables, kar smo v slovenščino prevedli v Pokvečeno sadje in zelenjava. Šlo je za zasledovanje cilja Evropske unije, da zmanjša količino zavržene hrane. Kar 300 milijonov ton na leto naj bi je po tedanjih podatkih zavrgli Evropejci. V osmih letih smo se precej poboljšali. Letošnje poročilo neprofitne organizacije Feedback EU je pokazalo, da zdaj evropske države zavržejo “samo” 153 milijonov ton hrane. Daleč največ je v koš pomečejo gospodinjstva. Veliko manj, a še vedno nedopustno preveč hrane - zlasti sadja in zelenjave - pa pristane med odpadki, še preden uspe priti do potrošnikov. Preprosto zato, ker ni dovolj lepa.
Da, tako dobro nam očitno gre, da smo si dovolili diktaturo lepote z Instagrama prenesti celo v nakupovanje živil. Sadje mora imeti napeto in sijočo “kožo”, sicer ni vredno našega ugriza. Ne zanimajo nas nagrbančena jabolka in pikčaste banane, grozdne jagode morajo biti čvrste in hrustljave, krompir lepo okrogel, brez čudnih izrastkov. Da ne govorimo o kakiju, ki je te dni na sceni. Bognedaj, da tehta manj kot 200 gramov po kosu, tisti s črnimi črticami pa itak odpade.
Da, tako dobro nam očitno gre, da smo si dovolili diktaturo lepote z Instagrama prenesti celo v nakupovanje živil. Sadje mora imeti napeto in sijočo “kožo”, sicer ni vredno našega ugriza.
“Ljudje žal kupujejo z očmi,” pritrjujejo tudi istrski pridelovalci zlatega jabolka. Nekaterim je ob letošnji čudni letini, ki je dala nekaj lepega, a tudi veliko drobnega in popokanega pridelka, ostalo v nasadih na tone nepobranih sadežev. Iz njih ne bo drugega kot obilna ptičja pojedina. Takšnemu pridelku trgovci namreč ne podelijo vstopnice za prodajne police, saj kupci ne posegajo po njem. Obenem pa se ne branijo sijočega španskega kakija, ki - to je menda vsem jasno - na lepotnem tekmovanju goljufa z izdatnim dopingom v obliki škropiv.
V Tušu so pred štirimi leti s podobnim ciljem kot francoski Intermarché poskusili potrkati na vest potrošnikov s pobudo Naravno drugačni. Pritegniti so jih želeli k nakupu zelenjave slovenskih pridelovalcev, ki se zaradi nepravilnih oblik, dolžin, velikosti, mase ali premera razlikuje od tiste, ki so jo sicer vajeni v trgovinah, vendar je enako kakovostna in okusna. Na obe kampanji se je javnost odzvala z odobravajočim kimanjem, a sta se vseeno prijeli le za kratek čas. Kot bi nas kupovanje z očmi slepilo pred spoznanjem, kaj je v resnici “dobro zame”.
Vsi nepobrani kakiji bodo kmalu povsem dozoreli in z utrujenih vej istrskih dreves jih bo odpihnila prva močna burja. Kako dolgo bo še trajalo naše zorenje v odgovorne potrošnike?