Marca prihodnje leto vendarle konec motečega miniranja

Generalni direktor 2TDK Pavle Hevka napoveduje, da bo prvi vlak po progi novega drugega tira Divača-Koper zapeljal konec leta 2026. Za krajane, ki živijo ob gradbiščih tega projekta, pa je bistveno pomembnejši začetek marca prihodnje leto, ko naj bi vendarle končali z miniranjem v predorih, kar jim krati spanec, povzroča slabo voljo in ponekod celo poškodbe objektov.

Ob gradnji so “pridelali” za 800.000 kubičnih metrov viška 
apnenca, ki ga nameravajo prodati. Zanj se zanima Salonit 
Anhovo.   Foto: Tomaž Primožic/FPA
Ob gradnji so “pridelali” za 800.000 kubičnih metrov viška apnenca, ki ga nameravajo prodati. Zanj se zanima Salonit Anhovo.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > Prvi mož državnega podjetja 2TDK Pavle Hevka se je na drugem dnevu odprtih vrat, ki so ga v četrtek pripravili za krajane, novinarje in vse, ki jih zanima, kako poteka približno milijardo evrov težka gradbena naložba, večkrat opravičil za nevšečnosti, ki jih ta povzroča domačinom. “Ni mi vseeno. Tega ne počnemo namerno. Prosim vas za potrpežljivost in razumevanje,” je ponavljal.

Pavle Hevka (foto: Tomaž Primožic/FPA)

Družbena odgovornost

Pod okriljem omilitvenih ukrepov, s katerimi se bo družba 2TDK oddolžila za precejšnje posege v prostor, je tudi nakup dveh gasilskih vozil in financiranje 15 gasilcev Gasilske brigade Koper.

Civilna iniciativa v Dekanih

Hrup, miniranje, umazane in blatne ceste, nevarne prometne okoliščine zaradi stoječih tovornjakov ... je le nekaj od nakopičenih težav, ki grenijo vsakdan in slabšajo kakovost bivanja prebivalcem Plavij, Škofij, Dekanov, Gabrovice in drugih zaselkov ob številnih gradbiščih drugega tira. V Dekanih je več kot sto krajanov s podpisi podprlo tamkajšnjo civilno iniciativo, ki si prizadeva za izboljšanje razmer in pričakuje posluh ter odzivnost odgovornih. Tudi na Škofijah glasno opozarjajo, da tako ne gre več.

Marina Grižančiča s Škofij, denimo, zanima, zakaj za gradnjo predorov namesto miniranja ne uporabljajo rotirajočega stroja, ki bi vrtal v kamnino. Hevka pojasnjuje, da cestna infrastruktura ne omogoča prevoza takšne mehanizacije, poleg tega ocenjuje, da bi bilo močno pikiranje, ki traja dalj časa, bolj moteče kot kratkotrajno miniranje.

15

milijonov evrov so do zdaj prihranili pri celotnem projektu drugega tira

40

odstotkov celotne trase so že zgradili

14

kilometrov predorov so že izkopali (od skupno 37 kilometrov)

31

kraških pojavov so popisali na trasi

Marino Grižančič (foto: Tomaž Primožic/FPA)

Njegov sokrajan Edmond Gašpar pa meni, da so jih investitorji zavajali, ko so pred meseci javno zagotavljali, da na Škofijah ne bodo več minirali v nočnih urah, saj da se to redno dogaja in se še stopnjuje. Hevka odgovarja, da so to zagotovilo dali za območje Plavij ne pa tudi Škofije. “Mislim, da bi lahko državno podjetje poskrbelo za boljše informiranje krajanov, tudi na klasične načine z letaki in obvestili v nabiralnike, ne zgolj prek facebooka, saj ga marsikdo ne uporablja,“ je kritičen Gašpar.

Edmond Gašpar (foto: Tomaž Primožic/FPA)

“Jutri ne bo boljše, to je gradbišče”

Miran Pečenik iz Gabrovice pa pravi, da se dušijo v prahu. “Vrta sploh ne obdelujemo več, ker je vsak dan vse belo,” je nezadovoljen. Opozarja, da je struga bližnjega vodotoka tako rekoč zacementirana, vozniki tovornjakov pa so malomarni in jih ne zanima skrb za okolje, povrh pa še divjajo po cestah. “24 ur na dan brez prekinitve poslušamo piskanje tovornjakov, ko se premikajo po gradbišču,” je obupan Pečenik.

Hevka pa na drugi strani realno: “Ne morem vam zagotoviti, da bo jutri boljše. To je gradbišče.” Pravi, da je piskanje vozil in druge mehanizacije nujno zaradi varnosti delavcev, sicer bi se lahko hitro zgodila kakšna nesreča. Za umiritev prehitrih voznikov napoveduje namestitev hitrostnih ovir, v Dekanih pri betonarni in najbolj izpostavljeni hiši pa protiprašno ograjo. Ureditev manjkajoče razsvetljave na odseku, kjer tovornjaki zavijajo na gradbišče, pa da ni v njihovi domeni, niti zanjo v projektu ni predvidenega denarja.

Sicer pa krajane skrbi tudi vprašanje odškodnin, natančneje, ali je sploh zagotovljen denar za popravilo poškodovanih objektov, vendar Hevka trdi, da je bojazen odveč. “Zavarovalne pogodbe vse to opredeljujejo. Seveda pa to velja za objekte v vplivnem območju, poleg tega je moralo biti fotografirano nulto stanje, da se lahko nato opredeli obsežnost poškodb,” pojasnjuje Hevka.

Viški apnenca naprodaj

Na ogledu enega od številnih odprtih gradbišč izvemo, da so ob gradnji “pridelali” za 800.000 kubičnih metrov viška apnenca, ki ga nameravajo prodati za dva evra po toni. Zanj se zanima Salonit Anhovo, ki ga bo zdrobil v frakcije in prodajal naprej. Tudi odvečni fliš sili že na vse strani. Zdaj ga je 40.000 kubičnih metrov deponiranih v Luki Koper, ki ga bo uporabila za utrditev terenov na njenem območju.

“Mudi se. Roki so kratki. Tega ne skrivamo. Do konca leta 2023 morajo biti zgrajeni določeni odseki, sicer ne bomo uspeli počrpati 90 milijonov evrov nepovratnega denarja iz Evrope,” je jasen Hevka. Potrjuje, da se je projekt podražil za približno 9,3 odstotka, ker so se dvignile cene materialov, na kar pa niso mogli vplivati.

Na očitke, ki so pojavili v javnosti glede neplačevanja delavcev pri podizvajalcih, pa odgovarja, da čakajo izsledke delovne inšpekcije. “Mi preverimo prvega v nizu podizvajalcev, vseh njegovih dodatnih podizvajalcev pa ne preverjamo, ker za kaj takega niti nimamo dovolj kadra in časa. Strinjam se, da je to siva cona za morebitne nepravilnosti,” pravi Hevka.


Najbolj brano