K južnim sosedom z evri in brez kontrole

Nogometna evforija, ki je zajela Hrvaško, je vzela nekaj pozornosti ostalima dvema velikima spremembama, ki se bosta čez dobra dva tedna uveljavili pri sosedih. Hrvaška bo postala del schengenskega območja in odgovorna za varovanje zunanje meje EU, obenem pa bo prevzela evro in postala 20. članica evrskega območja. Obe novosti bosta zelo vplivali tudi na Slovenijo.

Novica o sprejemu Hrvaške v schengensko območje je še sveža; soglasno so jo prejšnji teden potrdili notranji ministri držav članic EU. “Vlada je izpolnila svoje strateške cilje, od katerih bodo največje koristi imeli državljani in gospodarstvo,” se je širitve schengna razveselil hrvaški premier Andrej Plenković.

Hrvatje si obetajo še več turistov

Veseli so hrvaški gospodarstveniki, ki postavljajo v ospredje hitrejši pretok blaga in kapitala, pa tudi turistični sektor, ki si obeta rast turističnega prometa. “Zaradi enostavnejšega prihoda, skupne valute in krepitve dojemanja varnosti bodo na Hrvaško zagotovo prišli tudi gosti, ki do zdaj Hrvaške niso izbirali kot destinacije za svoj oddih,” so prepričani v Hrvaškem turističnem združenju. “Ne pričakujemo več gostov, pričakujemo pa bolj zadovoljne goste, saj smo doslej od naših gostov pričakovali, da na meji nekoliko potrpijo,” pravi Denis Ivošević, direktor istrskega turističnega združenja. Povedal je še, da je bilo letošnje leto zgodovinsko, v hrvaški Istri so s 4,7 milijonov prihodov gostov in 29,5 milijona nočitvami namreč presegli rekordno leto 2019, za druge dele južne sosede pa ostaja v veljavi rekord iz predepidemijskega leta.

Po novem letu bodo na Hrvaškem še dva tedna v obtoku kune in evri, nato pa bodo kune odšle v zgodovino.

Odločitev, da lahko Hrvaška z novim letom za svojo nacionalno valuto prevzame evro in tako postane 20. članica evrskega območja, pa je bila na evropski ravni sprejeta že poleti. Septembra so se pri sosedih na to novost začeli pripravljati z obveznim dvojnim označevanjem cen, kar bodo ohranili še vse leto 2023. Po novem letu bodo še dva tedna v obtoku kune in evri, nato pa bodo kune odšle v zgodovino. Med Hrvati javnomnenjska podpora evru do zdaj, predvsem zaradi strahu pred dvigom cen, ni bila visoka.

Oddahnili si bodo zlasti prevozniki blaga in storitev

Slovenija podpira vstopa sosede tako v evrsko območje kot v schengen. Hrvaška je namreč četrta največja slovenska trgovinska in gospodarska partnerica in ob tem še najpomembnejša turistična destinacija za Slovence.

“Odprava mejne kontrole s Hrvaško je vsekakor pozitivna za slovenske obrtnike in podjetnike. Številna podjetja na meji s Hrvaško zaposlujejo hrvaške državljane, ki bodo sedaj hitreje prehajali mejo in hitreje prišli na delo. Zaradi lažjega pretoka blaga in ljudi bo zagotovo še več čezmejnega opravljanja storitev med državama. Uvedba evra na Hrvaškem bo prav tako prinesla lažje poslovanje, saj bomo imeli enotno valuto,” dobrobiti širitve schengna in evrskega območja naštevajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Odprave mejne kontrole na meji s Hrvaško se še posebej veselijo prevozniki in logisti. Za približno 600 kilometrov dolgo pot lahko zdaj vozniki porabijo kar dva dneva, saj v kolonah na meji prebijejo tudi po osem in več ur, ne da bi bilo med čakanjem poskrbljeno za njihove osnovne življenjske potrebe. S čakanjem nastajajo visoki stroški, pa ne le prevoznikom, ampak tudi ostalemu gospodarstvu, ki mora zaradi zamud pri dostavi surovin in blaga zaustaviti proizvodnjo. “Številni vozniki, zaradi dolgih čakalnih dob sploh nočejo opravljati voženj v južne države. Glede na drastično pomanjkanje voznikov bi lahko postal poklic voznika bolj zanimiv,” eno od pozitivnih posledic odprave mejnih kontrol pričakujejo na OZS.

Pozitivne učinke za Slovenijo izpostavlja tudi glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. Odprava mejne kontrole bo olajšala pretok potnikov in blaga, tudi pretok dnevnih delovnih migrantov, uvedba evra pa bo med drugim omogočila boljšo primerljivost cen blaga in storitev ter okrepila pomen cenovne konkurenčnosti. To bo še posebej pomembno za podjetja in prebivalstvo, ki živi ob meji.

Mejne prehode je treba odstraniti čimprej

V Primorski gospodarski zbornici sicer pravijo, da se iz gospodarskega vidika po novem letu ne obetajo nekih velikih sprememb, saj je sodelovanje na tem področju med obema državama kljub mejnim nadzorom potekalo po ustaljenih tirnicah. “Na mejah bo krajša čakalna doba za transport. Sicer pa med spodnjim in zgornjim delom Istre ni omembe vrednega blagovnega pretoka. Kmetovanje bo enostavnejše, saj imajo nekateri pridelovalci kmetijske površine na drugi strani meje, ” je povedal direktor Robert Rakar in pripomnil, da bodo notranje ministrstvo pozvali, da bo vstopu Hrvaške v schengen čim prej odstranijo infrastrukturo na mejnih prehodih, ki so zaradi konstrukcijske napake že po svoji osnovi preozki za prehod tovornjakov, da bosta tovorni in osebnih promet potekala čim bolj neovirano. “V preteklih letih smo se zelo trudili, da bi tovorni promet, ki ga Cimos izvaja med svojimi poslovnimi enotami v Senožečah, Kopru, Roču in Buzetu, potekal čez mejni prehod Sočerga. A ker ta prehod ni opremljen s skenerji in drugimi tehničnimi napravami, je bil tovorni promet preusmerjen na Dragonjo, kar je seveda precej povečalo stroške,” je obrazložil Rakar.

Kaj bo z določitvijo meje zdaj, ko ne bo več meje?

Tudi po navidezni odpravi meje med državama pa še vedno ostaja razhajanje med Slovenijo in Hrvaško glede njene določitve. Ob vstopu slednje v schengen sta državi pripravili vsaka svojo enostransko izjavo o arbitražni razsodbi. Slovenija v njej poudarja, da je meja med državama določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča, Hrvaška pa, da je razsodba ne obvezuje.

Čeprav so se v preteklosti pojavljale ideje o pogojevanju vstopa Hrvaške v schengen z njenim pristankom na uveljavitev arbitražne razsodbe, se Slovenija za to ni odločila. Z vetom na vstop Hrvaške v schengensko območje bi Slovenije okrnila svoj ugled v mednarodni skupnosti in škodovala svojemu interesu, da postane promet z južno sosedo čim bolj pretočen, v kolumni, ki jo objavljamo, pojasnjuje pravnik na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani dr. Marko Pavliha. V preteklosti je imela Slovenija veliko boljših priložnosti za določitev pravične meje, vendar jih je zapravila, daje vedeti. “Zdaj nam ne preostane nič drugega, kot da arbitražno razsodbo postopoma in vsaj delno, korak za korakom uveljavljamo sporazumno s Hrvaško in pri tem iščemo vzajemne, lahko tudi originalne rešitve,” meni dr. Pavliha.

Slovenski policisti bodo še naprej na preži

Skrbi tudi vprašanje, ali bo Hrvaška uspela uspešno varovati zunanjo mejo EU, zlasti pred nelegalnimi prihodi migrantov, in ali odprava mejnega nadzora lahko prinese večja tveganja za varnost na splošno. “Pričakujemo, da bo Hrvaška po vstopu v schengen izvajala vse potrebno za učinkovito varovanje zunanje schengenske meje, tudi v luči zagotavljanja varnosti in obvladovanja migracij. Nesporno dejstvo namreč je, da ukinitev sistematične kontrole na notranjih schengenskih mejah lahko izkoristijo tudi storilci kaznivih dejanj in kriminalne združbe,” je ob potrditvi vstopa Hrvaške v schengen povedala takratna ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Policija v Sloveniji se je zato pripravila na izvajanje tako imenovanih izravnalnih ukrepov, ki jih ima na razpolago po ukinitvi mejne kontrole.

Gre za vrsto dejavnosti, tudi strateških in taktičnih, policisti pa se bodo še naprej zadrževali tudi na obmejnem območju. Kot je pojasnila Bobnarjeva, bosta obe specializirani enoti za nadzor državne meje še naprej opravljali policijske naloge na celotnem ozemlju Slovenije, posebni poudarek pa bo na delovanju mobilnih policijskih enot na pomembnejših cestnih povezavah, železniških in avtobusnih postajah ter drugih mestih, za katera se bo na podlagi analiz tveganja in ocen ranljivosti pokazalo, da predstavljajo tveganje za nezakonite migracije, čezmejno kriminaliteto in ostale odklone.

---