Občina izdala Pohodniški vodnik Ankaranski polotok

Občina Ankaran je izdala pohodniški vodnik Ankaranski polotok, kjer je na 44 straneh predstavljenih 15 znamenitosti. Opisane znamenitosti so med seboj povezane v mrežo pohodniških poti od 244 metrov visokega Kaštelirja do klifa na Debelem rtiču.

Krajinski park Debeli rtič je eden redkih še vedno naravno ohranjenih 
delov slovenske obale.  Foto: Alenka Penjak
Krajinski park Debeli rtič je eden redkih še vedno naravno ohranjenih delov slovenske obale.  Foto: Alenka Penjak

ANKARAN > Pohodniški vodnik je opremljen s slikovnim in kartografskim gradivom, opisi poti, koristnimi napotki ter viri in literaturo. Pohodi različnih dolžin so primerni za široko skupino pohodnikov v vseh letnih časih.

Vodnik je nastal v sodelovanju z Zgodovinskim društvom za južno Primorsko in z Inštitutom IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, avtorica podrobnih, zanimivih opisov, ki jih povzemamo, pa je Mateja Prinčič. Izšel je v slovenskem in italijanskem jeziku, v prvi izdaji je v vsaki jezikovni različici izdanih 300 izvodov.

Pokopališče školjk ali tanatocenoza

Pokopališče školjk je nastalo posredno zaradi poglabljanja plovnih poti Luke Koper, vendar gre za izjemen, predvsem pa redek habitat, piše Mateja Prinčič. Strokovno primernejši izraz kot pokopališče je tanatocenoza, saj ne gre za pokopališče, pa tudi ne samo za školjke. Tanatocenoza označuje kopičenje ostankov fosilnih ali današnjih organizmov, ki jih je delovanje valov in oziroma ali vetrov odložilo na določenem mestu. Raziskovalci so našteli 131 vrst različnih mehkužcev, od katerih je 71 vrst polžev in vsaj 60 vrst različnih školjk.

Naslovnica pohodniškega vodnika Ankaranski polotok

Zelene korenine Ankarana

Opisanih 15 znamenitosti povezujejo slikovite mediteranske pohodne poti. Sprehajalca vodijo od benediktinskega samostana Sv. Nikolaja v resortu Adria Ankaran do Ortopedske bolnišnice Valdoltra in naprej do sedem hektarjev velikega sredozemskega parka zdravilišča Rdečega križa na Debelem rtiču, v katerem naj bi raslo več kot 200 različnih rastlinskih vrst z več kot 4000 primerki listavcev, iglavcev, grmovnic in trajnic.

V parku je med drevesnimi vrstami največ primerkov cipres, alepskih in črnih borov ter avtohtonih puhastih hrastov. Med grmovnicami in trajnicami lahko opazujemo ameriško agavo, pfitzerjev brin, sivko, mirto, oleander, rožmarin in veliko drugih manj znanih rastlin.

Blizu je bunker v obliki stolpa, slikovita vojaška postojanka na Debelem rtiču, ki jasno govori, da je bilo območje Ankarana z obrambno strateškega vidika pomembno. Že v 17. in 18. stoletju je bila na Debelem rtiču pozicionirana beneška pomorska vojaška posadka, tako da sta bili v zalivu sv. Jerneja stalno na preži dve beneški bojni galeji.

Med drugo svetovno vojno pa so Nemci v sklopu svojega vojaškega utrdbenega sistema izvedli tudi utrjevalna dela. Med vinogradi na Debelem rtiču sta ostala ohranjena dva topniška položaja in najmanj dva bunkerja.

Tudi antična ribogojnica

Pohod se nadaljuje skozi krajinski park do Zaliva sv. Jerneja, blizu katerega so arheologi našli številne rimske ostanke, med njimi tudi ostanke nekdanje antične ribogojnice, in Lazareta, nekoč zbirnega centra za okužene z nalezljivimi boleznimi. Noge vodijo naprej v Resslov gaj, kjer je gozdna učna pot, ali v svetišče v starih Miljah in tamkajšnji arheološki park. Avtorica ne izpusti kamnolomov peščenjaka med Cerejem in Premančanom ter ne Kaštelirja nad Elerji in dokaza, da so tu ljudje v utrjenih naselbinah živeli že v bronasti dobi. Pohodnika vodi tudi na Sanatorski hrib in mimo sanatorija za tuberkulozne pljučne bolnike, danes vojašnice, na pokopališče školjk in k obrežnemu močvirju pri Sv. Nikolaju.

Pohodniški vodnik je možno prelistati v Turistično informacijskem centru Ankaran, na občinski spletni strani obcina-ankaran.si, na voljo pa bo tudi v večjih knjižnicah.


Najbolj brano