Oba za garažno hišo, o kulturnem centru pa ima Bogatič pomisleke

V nedeljo se bosta za prvega moža izolske občine pomerila dosedanji župan Danilo Markočič (Izolska županova lista) in Milan Bogatič (Gibanje Svoboda). Prvi se je pri 66 letih odločil za ponovno kandidaturo, čeprav jo je do januarja letos vezal na izid referenduma o uveljavitvi občinskega prostorskega načrta (OPN), ki pa se ni izšel po njegovih načrtih. Drugi pri 70 letih še nima izkušenj z vodenjem občine ali njenih služb. Zakaj sta se torej odločila za župansko tekmo?

IZOLA > “Povedal sem že ob najavi; zaradi zaupanja, ki sem ga deležen od občanov, sodelavcev in družine. Kako so občani ocenili moje delo, pa bomo videli v nedeljo,” odgovarja Danilo Markočič. Milan Bogatič pravi, da je v delovni karieri dobil veliko izkušenj na domačem in mednarodnem področju delovanja državne in javne uprave, ki bi jih lahko uporabil. “Kot predsednik nadzornega odbora občine v dosedanjem mandatu sem dodobra spoznal delovanje lokalne samouprave. Leta niso ovira, ker imam več kot dovolj volje in energije,” dodaja. Mi pa smo jima zastavili še nekaj vprašanj.

O ukrepih zoper poplavljanje morja

Kako se boste lotili reševanja starega mestnega jedra, da bo bolj varno pred poplavljanjem morja?

Kje vidita lokacijo za:

novi dom za upokojence

> Bogatič: na območju ladjedelnice nasproti SŠ Pietro Coppo ali na podobni lokaciji v mestu

> Markočič: v urbanem delu mesta

nova neprofitna stanovanja

> Markočič: za Hoferjem v Livadah, kjer občina pridobiva gradbeno dovoljenje za gradnjo 34 stanovanj, in v mestnem jedru

> Bogatič: v Izoli je več lokacij, ki so primerne in v lasti občine

telovadnico za Srednjo šolo Izola

> Bogatič: obnoviti je treba dvorano v Kraški ulici

> Markočič: kjer je nekdanja Amonova hala oziroma v bližini šole

športni center

> Markočič: na območju avtokampa Jadranka

> Bogatič: ob dvorani v Kraški ulici

novo pokopališče

> Bogatič: ustreznejša je širitev sedanjega pokopališča

> Markočič: najprej je treba zapolniti zdajšnje pokopališče, novo lokacijo bi določili v novem krogu usklajevanja OPN po posvetovanju z občani

Bogatič: “Poplavljanja ne moremo preprečiti, ker je naravni pojav. Za Jadransko morje do konca stoletja napovedujejo zvišanje morske gladine za več kot 30 centimetrov, če se bo temperatura na svetovni ravni zvišala za 1,8 stopinje Celzija, ob zvišanju za 3,7 stopinje pa bi se gladina lahko zvišala za 45 do 82 centimetrov. Interventno reševanje je kratkoročno možno s sodobnimi tehničnimi prijemi: v poplavno ogroženih mestnih ulicah bomo namestili boljše napihljive protipoplavne zaščite in kanale meteorne vode zaščitili z nepovratnimi ventili za kanalizacijo, ki bodo preprečevali vdor morske vode, ki potem poplavlja mestne ulice. Kupili bomo ustrezno gasilsko opremo za preprečevanje in odpravo škode ob poplavljanju. Dolgoročno pa je treba obalo dvigniti na vzdržen nivo in ne le za nekaj centimetrov vsakih deset let.”

Markočič: “Reševanje že poteka, vendar je potrebno razumeti, da ne obstaja en ukrep, ki bi povsem preprečil poplavljanje mestnega jedra. Ukrepov za izboljšanje protipoplavne zaščite je več: z ureditvijo ločene fekalne in meteorne kanalizacije na tem območju bi v času obilnih padavin razbremenili dodaten dotok vode v nižje ležeče dele mesta. Naslednja ukrepa sta zvišanje obalnega zidu od Sončnega nabrežja do ribarnice in postavitev 'barier' ob vstopu v nižje ležeče ulice. Za preostale vode, ki bi kljub ukrepom pronicale skozi porozna tla, je treba urediti vodne zbiralnike, iz katerih bi vodo kasneje vrnili v morje. Ker so vsi ti ukrepi finančno zelo obsežni, jih je treba izvajati v korakih.”

Danilo Markočič

kandidat za izolskega župana

“Gradnjo dvoetažne podzemne garažne hiše za do 300 parkirnih mest na Lonki bi delno plačala občina in delno prebivalci mestnega jedra, ki bi kasneje v garaži dobili zasebni parkirni prostor.”

Prvi dan nedavnih poplav je zalilo tudi območje, predvideno za Istrski kulturni center. Se vam zdi lokacija še vedno primerna? Sprašujemo tudi zato, ker del območja, namreč Riba, ni v lasti občine. Kje pa bi sicer načrtovali nov hram kulture?

Markočič: “Oktobra lani je občina za lokacijo nekdanje Male opreme naročila elaborat poplavne ogroženosti izkušenemu strokovnjaku za vode, dr. Primožu Banovcu. Njegove usmeritve smo vključili v natečajno nalogo in v njej predpisali višinsko koto pritličja, kletna etaža pa je predvidena kot vodotesna. Zasnovana zgradba novega kulturnega centra upošteva tako zaledne vode kot dvig morske gladine, zunanja ureditev bo prilagojena pozitivnim in negativnim značilnostim lokacije. Arhitekturni natečaj smo razpisali tudi za območje Ribe, za prestižno območje ob morju, kjer občina načrtuje sodobni kulturni center. Skupnost čaka nanj že 40 let. Ostale možne lokacije, v Arrigoniju, na Argu, Lonki in kjer je kulturni dom, niso prestale upravne in strokovne presoje.”

Milan Bogatič

kandidat za izolskega župana

“Menim, da lokacija kulturnega centra ni primerna, ne le zaradi morebitnega poplavljanja morja, temveč tudi, ker je rešitev, ki jo je občina potrdila na natečaju, predraga in predimenzionirana za izolske potrebe.”

Zakaj ima pomisleke o kulturnem centru

Bogatič: “Menim, da lokacija ni primerna, ne le zaradi morebitnega poplavljanja morja, temveč tudi, ker je rešitev, ki jo je občina potrdila na natečaju, predraga in predimenzionirana za izolske potrebe. Kulturni hram potrebujemo, toda skladen s potrebami. Primerneje bi bilo postaviti nadomestno gradnjo na lokaciji kulturnega doma oziroma ga obnoviti in posodobiti, če bi to dopustili statični normativi.”

Kje bi se lotili gradnje garažne hiše in na kakšen način?

Kdo je Danilo Markočič?

Mag. turizma in oljkar (tudi eden od ustanoviteljev Društva oljkarjev slovenske Istre) je bil najprej tajnik KS Izola staro mesto, kasneje vodja kabineta županje Brede Pečan in zatem še kabineta nekdanje kulturne ministrice Julijane Bizjak. Bil je tudi direktor Turističnega združenja Izola, pomočnik direktorja za turizem zdaj že propadlega podjetja Lipica turizem ter vodja Hotela Belvedere v Izoli.

Bogatič: “Garažna hiša je potrebna, ker je treba urediti mirujoč promet v mestnem jedru. Stanovalci bi parkirali v garaži, območje od Lonke do Svetilnika bi v turistični sezoni lahko zaprli za promet. Dostop bi imeli le prebivalci z dovolilnicami in podjetniki, ki opravljajo dejavnost na tem območju, za dostavo, ostali bi bili usmerjeni v parkirno hišo. Obenem bi morali čez ves dan zagotoviti prevoz med garažo in mandračem z električnimi mini avtobusi. Garažo bi lahko zgradili na velikem parkirišču pri ladjedelnici za vsaj 500 vozil, lahko bi bila delno vkopana, če bi bilo to geološko dopustno.”

Markočič: “Izola potrebuje še najmanj 500 parkirnih mest. Začel bom z gradnjo nadzemne garažne hiše z 200 parkirnimi mesti na parkirišču pri ladjedelnici. Z ene strani jo bo obdajal park na Kosovelovi ulici, z druge črpališče in s tretje nekdanja Amonova hala. Ker bi šlo za manj intenzivno naložbo, bi gradnjo financirala občina. Potrebno je preurediti tudi parkirišče na Lonki, tam bomo zgradili dvoetažno podzemno garažno hišo za do 300 parkirnih mest in parkirišče preuredili v družabno-prireditveno površino s parkom, promenado, kavarno... Gradnjo bi delno plačala občina in delno prebivalci mestnega jedra, ki bi kasneje dobili zasebni parkirni prostor. Podzemna garažna hiša je pogoj za umik vozil iz mestnega jedra.”

Kdo je Milan Bogatič?

Univ. dipl. inženir tehnologije pomorskega prometa je od leta 1991 do upokojitve delal na vodstvenih mestih v carinski službi, kjer je bil tudi pomočnik generalnega direktorja Carinske uprave RS in direktor Carinskega urada Koper. Med drugim je bil član stalne mešane komisije RS in Republike Hrvaške za izvajanje sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops), več kot desetletje je sodeloval pri projektih tehnične pomoči EU v tretjih državah in državah kandidatkah za vstop v EU.

Na mlade nista pozabila

Center za mlade je načrtovala že županja Breda Pečan do leta 2006, pa ga še vedno ni. Kaj boste ponudili mladim?

Markočič: “V našem programu smo jim namenili precej pozornosti, v prvem koraku smo si zadali njihovo večjo vpetost v oblikovanje smernic mladinskih vsebin v občini, za kar bi ustanovili posebno programsko skupino. Predvideli smo vzpostavitev mladinskega sveta, ki bi koordiniral delovanje društev, pripravljal izobraževanja ... V program smo vključili ureditev mladinskega centra ali prostora za druženje, ki bi deloval pod okriljem Centra za kulturo, šport in prireditve ali bodočega Istrskega kulturnega centra. Za vsakega mladega občana je ključen tudi dostop do dobrega, hitrega in varnega interneta.”

Bogatič: “Mladim bom ponudil možnost gradnje centra za prireditve, koncerte na odprtem, druženje in razne aktivnosti. Daleč najprimernejši so prostori nekdanjega Arga, ki jih je treba obnoviti skladno s kulturno-varstvenimi pogoji za industrijsko dediščino, jih dograditi in mlajši generaciji predati v upravljanje.“

---