So od države ločene občine res lahko uspešne?

Kandidatura kar 179 bivših županov je na nedeljskih volitvah dala napačno sporočilo, da gre za vroče zaželeno, učinkovito “službo”. Gladka izvolitev skoraj dveh tretjin od njih pa, da se v občinah cedita med mleko. Še zdaleč ni tako. Ker je bila največje presenečenje tokratnih lokalnih volitev rekordno nizka udeležba volilcev, je jasno predvsem to, da Sloveniji vlada apatija. Da je, skupaj s ponižano vlogo političnih strank v občinah, v državi zelo narobe. Rast države od ljudi navzgor, je bila sicer povožena že davno.

V nedeljo so volilci izvolili krajevne in četrtne svete, ki bodo, raje pa ne bodo, vodili jedrna življenjska okolja. Ker gre za največji poraženki lokalne samouprave, o njih ni bilo mogoče slišati nič. Večina pozornosti se je vrtela okrog 13 mestnih, manj okrog ostalih 199 občin. Čeprav so občine do neznosnosti razdrobljene zato, da lahko politiki državo vodijo mimo njih in državljanov, je manj kot polovica udeleženih volilcev dala košarico prav državni politiki. Čeprav se v občinah z neodvisnimi listami in kandidati delajo, da lahko živijo brez države, jim je sočasno jasno, da ne morejo. Volilci so 51 vnaprej izvoljenim, ker so bili edini kandidati in še 114 izvoljenim županom med več kandidati, dali priznanje, ker si v narobe državi še prizadevajo za njihova okolja.

Res samo škarpe, pločniki, zelenice ...?

Da je šlo za tretje letošnje volitve, ni ne opravičilo ne pojasnilo za 47,63 odstotno udeležbo. Bila je najnižja med vsemi dosedanjimi lokalnimi volitvami. V mestnih občinah je padla še za pet odstotkov niže. Za državnozborske volitve je bilo oddanih 1,2 milijona glasov, na volitvah predsednika države skoraj 902.000 na lokalnih volitvah pa vsega 801.ooo. So lokalne skupnosti res toliko manj pomembne od državnih oblasti in njihovih politik?

Edina resna logika za uspešnost občin je sodelovanje. Z močjo dialoga z državo in doma s sleherno KS, če že ne s slehernim občanom.

Vnovično povečanje, pa čeprav samo navidezno neodvisnih kandidatov in list, postavlja bolj pomembno vprašanje. So občine res lahko uspešen brez državne politike? Niso! Kazalniki razvitosti so najvišji v občinah, ki znajo sodelovati doma, a tudi z državo. Brez države občine ne morejo voditi nobene resne razvojne politike. Povsem so odvisne od do osem let trajajočega spreminjanja prostorskih načrtov, brez katerih se zatika vsem naložbam. Odvisne so od nesmiselnega financiranja občin, birokratskega pragozda državnih in evropskih razpisov za finančni (so)pogon naložb .. .

Ponižujoče je že leta poslušati, da zaradi urejanja škarp, pločnikov, cest in zelenic, ali pa gradnje vrtcev, zdravstvenih domov in obrtnih con, volilce v občinah vodi povsem drugačna logika kot na ravni državnih politik. V občinah drugačna logika res vlada, a ne toliko zaradi škarp in vrtcev, kot zaradi napačnih politik in nerazumevanja smiselne vloge občin s strani države in vloge krajevnih skupnosti tako s strani občin kot države.

Za škarpe in zelnice so, in bi še vedno, zmogle bolje kot občine skrbeti krajevne skupnosti. Ker so jih omrtvili, je v logiki “pločnikov in zelenic” tudi precej zrn resnice. Zlasti v tistih 49 občinah, ki imajo manj kot tri tisoč prebivalcev in so manjše od vrste krajevnih skupnosti po državi.

Edina resna logika za uspešnost občin je sodelovanje. Z močjo dialoga z državo in doma s sleherno KS, če že ne s slehernim občanom. Take župane so volilci v nedeljo nagradili z gladko izvolitvijo. Koprski župan Aleš Bržan je do večine glasov prav gotovo potegnil predvsem s svojo umirjenostjo in pripravljenostjo na sodelovanje. Prvaka poganjanja razvojnih politik z vključevanjem občanov, tudi prvaka participativnih proračunov, pa sta ajdovski župan Tadej Beočanin in ptujska županja Nuška Gajšek. Čeprav je oba podprla SD, so jima volilci v tradicionalno desnih okoljih namenili skoraj 72 oziroma 65 odstotkov glasov.

Da je med že izvoljenimi 165 župani samo 37 odstotkov takih, ki so jih kandidirale ali podpirale politične stranke, je zgolj fasada. V vsaj dodatni tretjini izvoljenih županov je mogoče prepoznati dejavne, ali vsaj nekdaj dejavne politike. Celjski župan Bojan Šrot (nekdaj SLS, sedaj neodvisen), ki mora prvič po uvodni izvolitvi leta 1998 v drugi volilni krog, je samo najbolj izpostavljen med prikritimi politiki.

Med izvoljenimi občinskimi svetniki je nekaj manj - 35 odstotkov -. politično neopredeljenih, domnevno neodvisnih skupin. V občinah z več kot 3000 prebivalci in proporcionalnim volilnim sistemom, je bilo izvoljenih 2740 svetnikov, med njimi 980 z list na predlog volilcev.

Cunami čez sedanje in bivše državne politike

Neodvisne liste in kandidati so prvenstveno plod nezadovoljstva volilcev s hromečimi političnimi prepiri v državi. Zato so udeleženi volilci s kandidatnih list za župane dobesedno pometli pet poslancev DZ, številne bivše poslance in tudi ministre in državne funkcionarje.

Izjema je poslanec SDS Janez Magyar, ki je bil do DZ volitev že župan v občini Lendava in bo po drugem krogu volitev lahko spet izvoljen. Se bo odrekel poslanski funkciji?

Bržčas ne, saj so politične stranke, ki so vse bolj odmaknjene od lokalnih skupnosti in z vse šibkejšim odbori v občinah, del poslancev v kandidaturo primorale. Ali pa so to naredile za popularizacijo svojih list in strank. Na primer Gibanje Svoboda, ki je predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in poslanca Martina Premka uvrstilo ne predzadnji, neizvoljivi mesti liste za občinski svet v Ljubljani.

Za malenkost je brez županskega mesta v Gorjah ostal bivši minister za zdravje Janez Poklukar. Bivši predsednik DZ Igor Zorčič se v Brežicah podaja v drugi krog s precej nižjim volilnim izkupičkom od protikandidata. V Kočevju je predsedniški kandidat Vladimir Prebilič na vsega osem odstotkov glasov ponižal nekdaj strankarskega kolega, ministra in poslanca Janka Vebra ...Na Primorskem je v Sežani podobno usodo dočakala nekdanja ministrica Vlasta Jelušič. Izjema so nekdanji minister za kulturo Zoran Poznič, ki prevzema vodenje Trbovelj in nekdanji funkcionarji, ki občine vodijo že več mandatov (dr. Ivan Žagar, Franci Rokavec...).

V 11 primorskih občinah udeležba višja kot leta 2018

Del skromne udeležbe na volitvah je mogoče pripisati 51 vnaprej izvoljenim županom. Na Primorskem Robert Smrdelj in Igor Marentič v Pivki in Postojni nista imela protikandidatov. Od tod najnižja - 22 odstotna udeležba v Horjulu. Najvišjo, skoraj 74 odstotno, so zabeležili v drugi najmanjši občini Hodoš.

V 11 od 22 preostalih primorskih občin, so imeli višjo udeležbo na volitvah kot leta 2018. Najvišje so s 66 odstotki segli v Vipavi, najniže s 41,65 odstotki v Piranu. Občina Koper je s skoraj 54 odstotki imela najvišjo udeležbo med mestnimi občinami. Nova Gorica je bila med temi z malenkost pod 46 odstotki udeleženih sedma, najniže pa LJubljana z malo pod 40 odstotno udeležbo volilcev.

Slovenija ima 78, Primorska pa 58 odstotkov županov

Čeprav je v 188 občinah izven Primorske kandidiralo ogromno - 156 - dosedanjih županov, je Primorska rekorderka. Kandidaturo je ponovilo kar 23 županov in 14 od teh (58 odstotkov) je že izvoljenih. Kandidaturo so torej ponovili vsi, razen dolgoletnega tolminskega župana Uroša Brežana, ki je očitno zadovoljen z ministrsko dolžnostjo. Slovenija ima že 165 (78 odstotkov) izvoljenih županov.

Od dosedanjih županov Đenia Zadkovića, Davida Škrabarja in Gorana Kodelje, so se poslovili le v občinah Piran, Sežana in Vipava. To ni presenetilo. Zadković je bil pred štirimi leti sploh največje vseslovensko presenečenje volitev. Ob tesni razliki 17 glasov, ki je tedaj prvič izvoljenega Aleša Bržana ločila od Borisa Popoviča v Kopru. Zadković se je vzel od “nikjer” oziroma iz družabnih omrežij. Precej več volilcev (leta 2018 dobrih 48 odstotkov) pa je tedaj glasovalo predvsem proti zdravniku in politiku Tomažu Gantarju.

Trije župani in županja, ki so jih volilci v Novi Gorici, Izoli, Ilirski Bistrici in Divači, v drugi krog volitev poslali z nižjim izkupičkom glasov od protikandidatov, prav tako niso presenečenje. Med tremi, ki se bodo v Brdih, Cerknem in v Kanalu za ponovno županovanje potegovali s prve pozicije, je najbolj tesno v Kanalu. V občini, ki že leta odmeva s trdo okoljsko problematiko, obolevnostjo in civilno bitko proti njima, je bila bila visoka - skoraj 65 odstotna - udeležba volilcev pričakovana. Oster boj in hude besede med protikandidatoma - sedanjo županjo Tino Gerbec (SD) in Mihom Steglom (neodvisen) pa prav tako.

---