Korenit zasuk v Novi Gorici
Volilna kampanja je bila na severnem Primorskem umirjena, brez večjih ekscesov, kar je že značilnost, ki kaže, da volilci, kandidati za župane in svetnike volitve razumejo kot običajen demokratični proces. Saj ne, da ni bilo ostrine in vročih dvobojev, a vse skupaj vendarle ni seglo čez meje osnovne spodobnosti.
Seveda so bili volilci osredotočeni na svoje občine, je pa v zraku viselo vprašanje, ali in kje lahko Gibanje Svoboda kapitalizira izjemen uspeh na volitvah v DZ. To mu je uspelo na pol. V petih od 13 občin ni dobilo nobenega svetnika, je pa suvereno osvojilo Novo Gorico. Pričakovano. Presenečenje je, da je osvojilo kar 14 mestnih svetnikov od 32, na kar v najbolj divjih projekcijah niso računali. To, da je kandidat za župana Samo Turel v prvem krogu dobil nekaj več kot 40 odstotkov, župan Klemen Miklavič, čigar Goriška.si je izgubila tri sedeže, pa le 25, kaže na korenit zasuk, ki ga ni mogoče opravičevati le s popularnostjo Svobode v v Novi Gorici. A počakajmo drugi krog. Ni konec, dokler ni konec. Bo pa imel Miklavič zelo težko delo, če hoče ostati v sedlu.
Korenitega zasuka v Novi Gorici, kjer je Gibanje Svoboda dobilo kar 14 mestnih svetnikov in ima kandidata za župana v drugem krogu, ni le rezultat popularnosti Svobode.
Manjših presenečenj je bilo še nekaj. Na primer, da se Brežanova podžupanja Maša Klavora ni uvrstila v drugi krog županskih volitev, da je Tomaž Vencelj v Idriji suvereno pometel s konkurenco, podobno tudi Tarik Žigon v renški občini. Da je “padel” vipavski Goran Kodelja, ki je leta 2018 zmagal s kar 70 odstotki, je le na videz presenečenje. Kdor je pozorno spremljal dogajanje, v katerem mu je udobna večina plahnela iz leta v leto, ga zmaga Antona Lavrenčiča ne čudi tako zelo. Zelo negotovo je v Kanalu, kjer je v zadnjih letih prebujena in ostra civilna družba kot kaže uspela protestno in aktivistično delovanje, uperjeno proti Salonitu, za dostojno pitno vodo, a tudi proti občini, preliti v volilne glasove. Miha Stegel in županja Tina Gerbec, ki gresta v drugi krog, sta praktično poravnana, sodeč po prvih odzivih obeh po volilni nedelji bo šlo zdaj na nož. Zavoljo demokratičnih procesov in osnovne spodobnosti je vendarle pričakovati, da se morebitni nizki udarci umaknejo argumentom. V Brdih bo zanimivo opazovati, ali se bo večni župan Franc Mužič, ki vlada že 28 let, moral umakniti Karlu Peršolji. Prednosti ima sicer za zdaj veliko.
Ker je mandat obdržalo osem županov, morda ga bo še kakšen v drugem krogu, bi težko govorili o drastičnem preobratu v regiji. Je pa ključno, da bo, kdorkoli bo vladal v Novi Gorici, sodelovanje občin imel za eno od prioritet. In pri tem odigral čim bolj proaktivno vlogo.