Pol grem pa kar v raj

Električni kitari sta objeli akustično, basovska je pritegnila bobnom, v občinstvu so možakarji v ritmu kimali, dekleta poplesovala, ob odru je čepela mularija, iz ozadja je glavo našpičenih ušes stegovala tudi kaka rokerska legenda in preverjala, kako mladina neguje zapuščino ... Paul Grem je predsinočnjim v Snack baru predstavil svoj prvi album Luč preteklosti.

KOPER > Ne, ne, Paul Grem ni kantavtor z zahoda. Je peterica domačinov, ki so pred tremi leti iskali ime za bend, po več neuspelih poskusih pa je basistu prekipelo: “Če nimamo imena, pol grem!” In ko so vzklik zapisali v angleščini, se je rodil Paul Grem. Vse drugo šele mora postati zgodovina.

V Snack baru v Žusterni, kjer so leta 2019 krstili bend, so tokrat predstavili v samozaložbi izdan prvenec Luč preteklosti. Pevec Dušan Sagadin - Duco z akustično ritem kitaro, brata Marko z električno in Mitja Stropnik za bobni, kitarist Andrej Rot in basist Patrik Grbac so v najprej nanizali devet pesmi, kakor si sledijo na albumu, polnem ljubezni, iskrenih pogledov in besed, sesutih sanj, upov in strahov, odrešilne omame ... Skladbe - nekatere so poslušalcem v uho že zlezle po radijskih valovih - so na albumu obogatili še gostujoči glasbeniki Denis Horvat - Duki, Manuel Lampi, Mitja Bobič, Matija Krečič in Ema Krečič, še posebej pa se je Paul Grem na koncertu zahvalil producentu Janu Baruci in Snack baru za vso podporo. In večkrat seveda publiki, ki so jo fantje za konec še enkrat ogreli z najnovejšim singlom Hladen dan.

Še prej so v drugem delu nanizali pesmi, ki jih je Duco napisal že pred rojstvom benda Paul Grem: Srce iz obdobja skupine Ptice, zatem ganljivo Ko cvetijo češnje, posvečeno očetu, ki je prezgodaj vzel slovo in za sabo pustil veliko vrzel. Živahno sta zazveneli Arkansas in Parachute, izposojeni pri ameriškem kantavtorju Chrisu Stapletonu, na koncu pa se je - rajskim občutkom ob izidu prvenca primerno - veličastno razpočil še Raj.S pristnim rockom si znamo raj pričarati že tukaj.  AG

---