Tri glasovnice, trije volilni sistemi

Četrta letošnja, tokrat lokalna volilna nedelja je namenjena izvolitvi vodstev, ki vsakomur najbolj krojijo življenje. Skromna udeležba, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah 2018 spet povzpela nad polovico volilcev, predvsem pa težave političnih strank in civilnih list pri pridobivanju kandidatov za dolžnosti potrjujejo krizo krajevnih skupnosti in občin. Kandidatov za nespremenjeno število dolžnosti je letos kar 7250 manj kot pred štirimi leti in 9200 manj kot leta 2014.

Volilce v nedeljo čakajo trojne lokalne volitve, zato tri volilne liste in trije različni volilni sistemi - absolutno in relativno večinski in sorazmerni oziroma proporcionalni. Ob teh pripadnike narodnostnih in romskih skupnosti čaka še izvolitev svoje desetine občinskih svetnikov po večinskem sistemu. Sistemov ni treba poznati. Dosedanje majhno število neveljavnih glasovnic potrjuje, da se volilci s trojnimi glasovalnim lističi dobro znajdejo. Le udeležba, ki je po padcu pod polovico, na volitvah leta 2018 ponovno segla do 51 odstotkov, je (pre)nizka.

Trojne volitve so naloga in strošek občin

Lokalne volitve potekajo v organizaciji volilnih komisij, ki jih imenujejo občinski sveti in so strošek občin. To je odgovor na vprašanje, zakaj predlagana organizacija referendumov na lokalni volilni dan ne bi prinesla prihranka. Referendumski dan volilce čaka 27. novembra in v občinah z neizvoljenimi župani 4. decembra še drugi krog županskih volitev.

Nizka volilna udeležba in vse manjše število krajanov in občanov, ki so pripravljeni sprejeti dolžnosti, že dolgo opozarjata na pasivizacijo ljudi v lokalnih okoljih.

Sočasno so lokalne volitve tako pomembne, da jih ne gre obremenjevati z dodatnim odločanjem. Bile naj bi praznik demokracije v temeljnih življenjskih skupnostih. Nizka volilna udeležba in vse manjše število krajanov in občanov, ki so pripravljeni sprejeti dolžnosti, že dolgo opozarjata na pasivizacijo ljudi v lokalnih okoljih. Ta je premosorazmerna s centralizacijo države in vse večjo obrobnostjo občin, navkljub vse večjemu številu nanje prenesenih nalog.

Zato letos za občinske svetnike kandidira 3000 manj občanov kot rekordnega leta 2010. Kandidatov za župane je 373 manj kot leta 2006, ko jih je bilo največ. V krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti je prav tako pripravljenih poprijeti 3000 ljudi manj kot leta 2010.

Državna volilna komisija naj bi svetovala, a ...

Državna volilna komisija ima na lokalnih volitvah svetovalno vlogo. Ta je vprašljiva, odkar je njen predsednik Peter Golob ob volitvah v državni zbor po računalniško napačnem izračunu mandatov šestim poslancem razlagal, da bi za ročni izračun mandatov potrebovali nekaj sto ljudi in več mesecev.

Z zapletenostjo sistema, bodisi manipulatvno bodisi zaradi neznanja, volilcev ne gre strašiti. Podobno kot je mandate v treh urah ročno izračunal ustavni pravnik Jurij Toplak, to lahko stori vsak, ki zna prebrati dva člena volilnega zakona in uporabljati kalkulator. V lokalnih skupnostih bodo to zmogle tudi občinske volilne komisije. Izračun rezultatov proporcionalnih volitev v občinah z več kot 3000 prebivalci se od državnozborskih razlikuje samo zaradi upoštevanja preferenčnih glasov, ne pa tudi splošnega praga za izvolitev. Izračunavanje mandatov na ravni enot in iz ostankov glasov na ravni občin pa je toliko krajše, kot je manj občinskih svetnikov od 88 proporcionalno izvoljenih poslancev.

Na spletni strani državne komisije (volitve.dvk.rs.si/lv2022) bodo sproti na voljo rezultati preštevanja glasov za vseh 212 občin.

Kam se je izgubila vloga krajevnih skupnosti?

V nedeljo bi bile najpomembnejše volitve v svete krajevnih (četrtnih) skupnosti, če bi te še kaj veljale. Podobno kot je država s centralizacijo ponižala občine, so te storile svojim ožjim pogonskim skupnostim. Jugoslovanska ustava je KS leta 1963 kot take uvedla, slovenska pa jih je prek zakona prepustila organizaciji občin. Kot temeljne samoupravne skupnosti je uvedla občine. Večina KS je res obstala, a so izgubile pravni status in zagon prostovoljstva.

Vse jim določajo občine. Tudi število članov svetov KS, ki bodo v nedeljo izvoljeni po relativnem večinskem sistemu. Na vse bolj redkih odprtih listah bodo torej do določenega števila članov svetov izvoljeni kandidati z najvišjim številom glasov. Če bosta imela zadnja dva izvoljena enako število glasov, bo med njima odločil žreb.

Večinsko še v dveh primerih

Kandidatne liste za KS so odnašale tudi ženske kvote. Za lokalne volitve, podobno kot za volitve evropskih poslancev, zakon obvezuje k najmanj 40-odstotni zastopanosti kandidatov obeh spolov po določenem vrstnem redu (moški, ženska, moški ...). Da so bile liste neustrezno sestavljene predvsem za volitve svetov KS, dodatno potrjuje, da jim je namenjena obrobna vloga.

Čeprav so mnenja o spolnih kvotah deljena, je po njihovi uvedbi (za DZ velja najmanj 35-odstotna zastopanost obeh spolov) na dolžnostih več žensk. V državnem svetu, za katerega kvote ne veljajo, jih skoraj ni. Tudi županj je vedno za prgišče. Pravkar se jih poslavlja 22.

Z relativno večino bodo izvoljeni tudi občinski sveti občin z manj kot 3000 prebivalci. Absolutno večino - več kot polovico glasov udeleženih volilcev - bodo morali dobiti kandidati za župane. Tam, kjer je ne bodo dobili, se bosta prvouvrščena po glasove volilcev ponovno odpravila v nedeljo 4. decembra.


Najbolj brano