Premalo se zavedamo, kaj vse nam nudi moderna znanost

Ob prevladujočem tipu zahodnoevropskega življenjskega sloga vse bolj prihaja do izraza zavedanje, da je za kakovostno življenje nujna gibalna in telesna aktivnost. Prav prof. dr. Boštjan Šimunič, predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, preučuje posledice gibanja in gibalne neaktivnosti za zdravje, skupaj s sodelavci pa je tudi avtor tenziomiografije.

Boštjan Šimunič Foto: Tomaž Primožic/FPA
Boštjan Šimunič Foto: Tomaž Primožic/FPA

Inštitut za kineziološke raziskave, ki ga vodite, je bil ustanovljen leta 2004. S čim se ukvarja?

“Inštitut je bil ustanovljen z jasno vizijo ustanovitelja prof. dr. Rada Pišota, ki je želel kineziologijo usmeriti v raziskovanje za kakovost življenja. S tem smo spremenili tok slovenskega športnega raziskovanja v kineziološko-medicinsko raziskovanje. Prve projekte smo iskali v tujini in s tem hitro odrasli v današnjem brezmejnem raziskovanju. Pridobili smo izjemno zahteven mednarodni raziskovalni program Vpliv simulirane breztežnosti na človeški organizem. Preučevali smo preživetje človeka v vesolju s tem, da smo simulirali breztežnost z neprekinjenim ležanjem v postelji, tudi do 35 dni. S tem smo sprožili podobne procese človekovega upada, kot jih doživljajo astronavti v vesolju. Vzporedno smo opremili laboratorij, s svojo zagnanostjo pridobili simpatije tujih in domačih raziskovalcev in raziskovalno mrežo še danes skrbno vzdržujemo. Od leta 2013 vodim inštitut, ki danes šteje 18 raziskovalcev iz šestih držav iz interdisciplinarnih področij: kineziologije, medicine, biomedicinskega inženiringa, nevropsihologije, mikrobiologije, dietetike, sociologije. Posledice odličnega dela so bile akreditacije vseh treh stopenj študijskega programa Aplikativna kineziologija, mednarodna akreditacija FIFA Medical Centre of Excellence, nacionalna akreditacija Olimpijskega referenčnega športnomedicinskega in terapevtskega centra. Prav tako izdajamo znanstveno revijo Annales Kinesiologiae, vodimo projekt Horizont 2020, premoremo dva laboratorija, pripravljamo periodične konference Otrok v gibanju ....”

Iz športa v znanost

Prof. dr. Boštjan Šimunič je doktoriral na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko pod mentorstvom že pokojnega dr. Vojka Valenčiča. Kljub študiju je imel bogato in uspešno atletsko kariero. V troskoku je nastopil na vseh največjih tekmovanjih, od svetovnega prvenstva do olimpijskih igrah. Z rezultatom 16,82 še vedno drži slovenski državni rekord, ki ga je dosegel pred dvajsetimi leti. Raziskovanje na področju vrhunskega športa je opravljal tudi v angleškem inštitutu UK Sport Institute. Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil na ZRS Koper. Sorazvijal je metodo za merjenje mišičnih lastnosti - tenziomiografijo. S to metodo lahko na neinvaziven način izračunamo odstotek hitrih in počasnih mišičnih vlaken. Uporablja se za zgodnje spreminjanje mišičnih lastnosti med športno vadbo, staranjem, rehabilitacijo ali gibalno neaktivnostjo in se danes redno uporablja v praksi in znanosti.

Katera so temeljna polja raziskovanja Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper?

“Danes izvajamo preko 20, od tega šest mednarodnih, projektov. Vsebina projektov se nanaša na preučevanje: posledic gibalne neaktivnosti, preventive in napovedovanja poškodb in ponovnih poškodb, novih tehnik poučevanja smučanja, povezava med možgani in mišico med gibanjem, preventivnih programov zdravja starejših, prevelike izgube mišične mase in funkcije pri starejših - sarkopenije, psihosomatske utrujenosti na delovnem mestu, bojne pripravljenosti pripadnikov Slovenske vojske. Ob tem imamo nekaj zelo inženirskih projektov, v sklopu katerih poskušamo ugotoviti, katera mišična vlakna so v danem trenutku aktivna, katera so se utrudila. To so zelo intenzivne aktivnosti, katere zmoremo le ob številni ekipi zagnanih raziskovalcev v partnerstvu s slovenskimi in mednarodnimi organizacijami.”

Epidemija covida se je končala, a ni tako oddaljena, da še ne bi imela vpliva na naša življenja. Med drugim je pustila tudi dolgoročne posledice na zdravstveno stanje ljudi, predvsem mladine in otrok, tudi z vidika gibalnih sposobnosti. Kakšne zdravstvene posledice epidemije ste ugotovili v svojih raziskavah?

“Še dobro pomnimo slogane 'Ostanite doma!', 'Omejite gibanje', 'Prepovedano druženje!', 'policijska ura'. Italijanski kolegi so hitro poročali, da za okužbo s covidom-19 umirajo predvsem ranljive skupine predebelih posameznikov, diabetikov, hipertenzikov, pulmonarnih in rakastih bolnikov. Takoj smo izdali brošuro (P)ostanite aktiven, (Po)skrbite za svoje zdravje, s katero smo sporočali, da je potrebno ostati aktiven, tudi na svojem domu. Kdor pa je iz omenjenih ogroženih skupin, pa mora nujno postati aktiven, da dvigne svoj imunski sistem in s tem izboljša svoje možnosti ob morebitni okužbi. Smo pa v tem obdobju pridobili projekt za preučevanje posledic ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa. O svojih rezultatih smo poročali v 13 znanstvenih člankih in pri tem dobili celo nagrado revije za najboljši članek leta 2021.

Otroci še nikoli v 30-letni zgodovini spremljanja telesne in gibalne pripravljenosti niso bili tako gibalno neučinkoviti. Kar 80 odstotkov otrok ni bilo vključenih v niti eno vodeno zunajšolsko športno dejavnost, ure športa so se izvajale na daljavo skoraj brez dvosmerne komunikacije med učitelji in otroci.

Da povzamem za populacijo odraslih: čas sedenja se je povečal za 30 odstotkov, predvsem na račun zaslonskega časa. Čas hoje, teka, visoko intenzivnega gibanja in športnega udejstvovanja se je zmanjšal za 40 odstotkov. Poslabšale so se prehranjevalne navade, spanje in tudi duševno zdravje ljudi. Otroci še nikoli v 30-letni zgodovini spremljanja telesne in gibalne pripravljenosti niso bili tako gibalno neučinkoviti. Kar 80 odstotkov otrok ni bilo vključenih v niti eno vodeno zunajšolsko športno dejavnost, prej jih je bilo 80 odstotkov vključenih v redno športno udejstvovanje. Ure športa so se izvajale na daljavo skoraj brez dvosmerne komunikacije med učitelji in otroci. Poročali smo tudi o 60-odstotnem povečanju poškodb nogometašev prve slovenske nogometne lige v prvih mesecih po zaprtju. Danes pa vemo tudi, da so bile posledice zaprtja izjemno podobne posledicam 10-dnevnega ležanja v postelji. Zato bi takrat raje slišali: 'Gibajte se, ostanite zdravi in ob tem se izogibajte virusu!'”

Veliko govora je o gibalni neaktivnosti, ki jo nekatere opredeljujejo kot drugega ubijalca. Kako definirate gibalno neaktivnost in koliko morajo biti ljudje gibalno aktivni, da se izognejo težavam zaradi tega?

“Za posledicami gibalne neaktivnosti umre vsak deseti Slovenec, več smrti povzroči zgolj previsok krvni pritisk. Definirana je s porabo energije, katera ne preseže dvakratne porabe energije ob ležanju. Njena ekstremna oblika je sedenje in v povprečju presedimo skoraj deset ur dnevno, tako odrasli kot tudi otroci, kar zelo škoduje zdravju. Vse pomembne svetovne organizacije so za ohranjanje zdravja svetovale redno, vsaj 30-minutno srednjo ali visoko intenzivno gibanje na dan, a v povprečju dosegamo le 15-minutno gibanje. V podatku 15 minut intenzivne vadbe na eni strani in 10 ur sedenja na drugi strani vidimo izziv. To nas mora skrbeti in potrebno je gledati neto učinek na zdravje. Šele leta 2019 je WHO v svoja priporočila dodala omejevanje gibalne neaktivnosti. Pri starejših pa so negativni učinki gibalne neaktivnosti še večji, saj propadajo še hitreje. Danes gre jemati priporočila kot minimalna za ohranjanje zdravje. Dodal bi, da se je potrebno na vsakem koraku izogibati gibalne neaktivnosti, jo prekinjati čim pogosteje, vsaj s kratkimi sprehodi ali vajami.”

Katere so vaše poglavitne ugotovitve na področju sarkopenije?

“Sarkopenija je prevelik upad mišične mase, jakosti in zmogljivosti, ki vodi v nekakovostno staranje in prezgodnjo smrt. Z njo se sooča med 10 in 40 odstotki prebivalstva nad 65. letom starosti. Žal se je v klinični praksi ne presoja, kljub temu, da so zdravstveni izidi pacientov s pridruženo sarkopenijo bistveno slabši. Glavni dejavnik za sarkopenijo je sicer staranje, a prvi modificirajoči dejavniki so redna dovolj intenzivna gibalna aktivnost, čim manjša gibalna neaktivnost in primerna prehrana. Naš inštitut vodi projekt Validacija markerja mišične kakovosti za diagnosticiranje sarkopenije, katerega cilj je ugotoviti prisotnost sarkopenije v Sloveniji. Glede na to, da znanost za potrebe hitre diagnostike sarkopenije zagovarja potrebo po merjenju mišične kakovosti, bomo predlagali tudi novo mero mišične kakovosti, občutljivo na poslabšano mišično kontraktilnost, predvsem zaradi znotrajmišičnih maščob.”

Rezultati teh zanimivih raziskav le redko pridejo so splošne javnosti. Kako promovirati znanost, da bi njene izsledke uporabili ljudje v realnem življenju?

“Premalo se zavedamo, kaj vse nam nudi moderna znanost. Dvig življenjske dobe, ohranjanje visoke kakovosti življenja, moderni rehabilitacijski programi, izdelava cepiv praktično čez noč, informacijsko podprta družba in pametne rešitve so le nekatere rešitve moderne znanosti. Promocija znanosti gre z roko v roki s financiranjem znanosti, katera je v Sloveniji krepko podhranjena. Znanstvenik mora za polno zaposlitev delati na vsaj petih raziskovalnih projektih. Vsak projekt ima trajanje od nekaj mesecev do največ treh let. Torej se mora vseskozi boriti za nove projekte. Nov projekt pripravlja nekaj mesecev in dobi vsakega desetega. Soočamo se z nestabilnostjo zaposlitev, rekel bi, da ni tako prekarnega delovnega mesta kot mesta raziskovalca. Zato se trudimo biti prepoznavni in slišani. Delamo s številnimi preiskovanci in to zahtevne poskuse, ki vsebujejo invazivne posege v njihovo telo. Zato moramo v naši okolici graditi na verodostojnosti in etičnosti delovanja. Ljudi naslavljamo na praktično vseh dogodkih zdravja, ko jim podarimo številne meritve, predavanja in svetovanja. Pri tem nas podpira MOK. Tako, denimo, s Splošno bolnišnico Izola vsakoletno organiziramo dogodek Znanje za zdravje, kjer izvajamo brezplačna merjenja številnih parametrov zdravja. Nato zvečer v Gledališču Koper izvedemo program predavanj, okroglo mizo ali celo stand-up komedijo o pomenu znanosti za vsakdan ljudi.”


Najbolj brano