Na spletu na naš denar prežijo lažne banke, ljubimci, trgovci, informatiki ...

Bolj kot se poslužujemo tehnologije in spleta, več je možnosti, da nas bo tam kdo okradel. V hitrem porastu je “phishing” (ribarjenje), ko se goljufi pretvarjajo, da so banke ali uradne ustanove in jim zato žrtve zaupajo svoje osebne podatke. Pred črnim petkom bodo še bolj na delu lažne spletne trgovine, priliko za zaslužek pa so tačas našli tudi lažni prodajalci peletov.

LJUBLJANA > Na Policiji opažajo, da je število spletnih goljufij zadnja leta v porastu. Lani so jih obravnavali več kot 600, skupno pa so bili oškodovanci ob okoli 12 milijonov evrov. Letos do novembra so na policiji prejeli že 790 prijav v skupni vrednosti okoli 14 milijonov evrov.

Nov trend je ribarjenje prek SMS sporočil

“Denarna sredstva, ki jih oškodovanci nakažejo, so v veliki meri za vedno izgubljena, sploh če so prijave policiji pozne,” pravi David Gracer iz Generalne policijske uprave. Zato je toliko pomembnejša preventiva, izobraževanje ljudi, da bi pravi čas prepoznali tveganja in ne bi postali žrtve.

Stanislava Zadravec Caprirolo

direktorica Združenja bank Slovenije

“Če pride kakršnokoli sumljivo SMS sporočilo, ne prehitevajmo, raje preverimo.”

Prevara, ki se je začela pojavljati letos in je v porastu, je phishing podatkov za dostop do e-banke. Gre za sporočila prek e-pošte ali SMS sporočila, s katerim se goljufi pretvarjajo, da pišejo v imenu banke ali kake druge uradne ustanove. Žrtvi se s klikom na povezavo, ki je v sporočilu, odpre na videz enaka, vendar lažna spletna stran banke oziroma ustanove, kamor v dobri veri vpiše ključne podatke za dostop do svojega bančnega računa.

Banke ne pošiljajo sporočil s povezavo

Srž spletnih prevar je, da je vse videti verodostojno, dokler ne ostaneš brez denarja. Prevarantom sami damo podatke, ker nismo dovolj pozorni, pravi direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Banke svojim komitentom nikoli ne pošiljajo sporočil s povezavo, na katero naj kliknejo in vanjo vpišejo svoje podatke, poudarja in svetuje: “Če pride kakršnokoli sumljivo SMS sporočilo, ne prehitevajmo, raje preverimo.” Vse banke imajo klicne centre, kjer lahko vprašamo, kaj je na stvari. Enako velja za druge ustanove, tudi dostavne službe, v imenu katerih lahko pridejo SMS sporočila, da je treba, denimo, za prevzem paketa plačati evro, nam pa se to zdi čudno.

Na spletni strani varninainternetu.si so na voljo brezplačne izobraževalne vsebine o tem, kako poskrbeti za varnost svojih podatkov.

“Večkrat opažamo, da so prevare tehnično zelo preproste, pa še vedno zelo uspešne,” o takšnih pristopih prevarantov pravi Jasmina Mesić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. Goljufi želijo potencialno žrtev prestrašiti, ji dati občutek, da se mudi, in jo s tem spodbuditi, da brez premisleka klikne in vpiše svoje podatke. “Ne govorimo o metodologiji, ampak o psihologiji,” poudarja koordinatorka programa, ki deluje pod okriljem SI-CERT-a, nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost. Na spletni strani varninainternetu.si so objavljeni številni napotki, kako preventivno delovati in poskrbeti za varnost svojih podatkov.

Ostali brez peletov

Posebno izobraževanje imajo za podjetja, saj so ta pogosto žrtev prevar, ki ciljajo prav nanje. V porastu so tako imenovane “BEC” goljufije, pri katerih se goljufi vrinejo v poslovno komunikacijo in zavedejo poslovne subjekte, da nakažejo denar njim, misleč, da so ga nakazali svojemu poslovnemu partnerju.

Po obsegu škode pa so zadnji dve leti na vrhu investicijska vlaganja, kjer poskušajo goljufi žrtev prepričati v dobro naložbo v kripto valute, delnice, zlato ... Do žrtev pridejo prek družbenih omrežij ali e-pošte, pogosto nato z njimi navežejo stik prek klepetalnic ali telefona, jim na računalnik namestijo programsko opremo z lažnim prikazovanjem visokih donosov in jih tako premamijo, da nakazujejo več in več denarja.

Oglasi za lažne kredite ciljajo predvsem na ljudi, ki si kredita ne morejo privoščiti pri komercialnih bankah, ljubezenske prevare pa na osamljene ženske v zrelih letih. Še vedno se kdo ujame tudi v “nigerijske prevare”, kjer neznanec išče dediča za svoje veliko bogastvo ali bi žrtvi rad poklonil bajni zadetek na loteriji.

Previdno je treba kupovati tudi prek spletnih trgovin. Žrtve so tu praviloma oškodovane za manjše zneske, nekaj deset ali nekaj sto evrov, a povprečno oškodovanje je 4400 evrov, saj so med žrtvami tudi takšne, ki so vnaprej nakazale denar za nakup avtomobila ali delovnih strojev. “V zadnjem času je velik prevar pri nakupu peletov, ki pa niso dostavljeni,” pravi Gracer.

Med pogostejšimi prevarami, kjer lahko goljufi žrtve oberejo za visoke zneske, pa je lažna tehnična pomoč. Žrtev dobi klic iz neznane telefonske številke, kjer se ji nekdo predstavi kot strokovnjak za tehnično podporo in želi dostop do njenega računalnika, da odpravi napako, ki so jo zaznali v klicnem centru. S prevaro se nato lahko dokoplje tudi do bančnih podatkov. “Nikoli ne smemo nikogar pustiti do svojega računalnika. To je podobno, kot če bi mu dali ključe stanovanja ali avtomobila,” primerjavo za to, koliko je v resnici vredna informacijska tehnologija, ki je danes dostopna vsakomur, najde Gracer.

---